chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Kako se spopasti z ogljičnim odtisom evropskih projektov?

15/11/2018
objavil Simon BROEK
Jezik: SL
Document available also in: EN HU EL DE FR IT PL ES CS

/sl/file/mobility-environmentMobility environment

Mobility environment

 

Evropski projekti so veliko gonilo za ljudi, zamisli in dobre prakse, a na drugi strani je okoljska cena mobilnosti zaskrbljujoča. V program moramo vgraditi boljše spodbude za okoljsko vzdržne projekte.​

 

Kakšen je zvok evropskih projektov? Ali je to hrumenje letalskih motorjev, ropot železniških prog ali zvok majhnih koles vozička za prtljago na bruseljskih tlakovcih?

Naj podrobneje pojasnim.

Program Erasmus+, ki združuje vse pretekle programe EU za mobilnost vključuje velike premike ljudi. Samo leta 2016 je zaradi študija, usposabljanja ali prostovoljstva v okviru programa po celini potovalo 725.000 ljudi. Program naj bi izpolnil svoj cilj, da bodo do leta 2020 v tujini študirali, poučevali in se usposabljali kar 4 milijoni ljudi.

Mobilnost je bistvena tudi za Ključni ukrep 2 programa Erasmus+, v okviru katerega se financirajo številni projekti na področju izobraževanja odraslih. Tipični večletni partnerski projekt na področju izobraževanja odraslih vključuje vsaj nekaj partnerskih sestankov v tujini, ki jim sledi multiplikativni dogodek nekje v Evropi.

Evropski projekti torej pomenijo mreženje, deljenje praks, ustvarjanje skupne strokovne identitete s pomočjo osebnih stikov. Pomenijo pa tudi letala, vlake in (v določenih primerih) avtomobile – veliko njih. To pomeni, da je ogljični odtis celotnega vesolja projektov občuten. In kaj lahko iz tega sklepamo?

Ali so prednosti mobilnosti tako pomembne, da presegajo škodo za podnebja? Ali je dovolj, da »pomislimo na okolje« ko tiskamo gradiva za konferenco? Skoraj nihče ne razmišlja v tej smeri in to v obdobju, ko se soočamo z bližajočo se podnebno krizo. Na drugi strani mobilnost utemeljuje zamisel o celini kot skupnem prostoru.

Morda bi morali okoljsko razsežnost nekako bolje vgraditi v strukturo projektov in v sam program Erasmus+?

Kaj če bi bil načrt okoljske vzdržnosti obvezen del prijav projektov? Kaj če bi prijava prejela dodatne točke, če bi fizični sestanek nadomestili z virtualnim sestankom? Ali bi lahko bila obdobja mobilnosti daljša, pri čemer bi v okviru mobilnosti potovalo manjše število ljudi? Kaj pa mislite o preglednem, javno dostopnem kalkulatorju ogljičnega odtisa za vsak projekt in finančnih spodbudah za čim manjši ogljični odtis?

To so samo zanimive misli in ideje, ki pa si morda vseeno zaslužijo podrobnejšo obravnavo. V okviru projektov potrebujemo sistematični način za vključevanje razmisleka o podnebnih spremembah.

Preverite ta seznam najboljših nasvetov za zmanjšanje okoljskega vpliva mednarodnih projektov 

 

Zahvala: O številnih idejah, prikazanih v tej objavi, smo se najprej pogovarjali s kolegi na mojem prejšnjem delovnem mestu, Finski fundaciji za vseživljenjsko učenje. Skrb za okolje v okviru izobraževanja odraslih je eden od strateških ciljev Fundacije. Zamisel o kalkulatorju ogljičnega odtisa za projekte se je porodila ekonomskemu in razvojnemu direktorju Jarmu Pykäli.

Preberite več:


Markus Palmen je novinar, pisatelj in avdiovizualni producent in samostojni ustvarjalec. Od avgusta 2017 je tematski koordinator EPALE za politiko. Markus je bil tudi osem let glavni in odgovorni urednik publikacije European Lifelong Learning Magazine.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn