chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

Enakost – nepogrešljiv dejavnik pri povečevanju dostopnosti izobraževanja odraslih

30/03/2018
by Simon BROEK
Jezik: SL
Document available also in: EN LV DE HU

/sl/file/equity-adult-learningEquity in Adult Learning

Equity in Adult Learning

 

Profesorici z Inštituta za raziskave družbe in znanja Bolgarske akademije znanosti – Pepka Boyadjieva in Petya Ilieva-Trichkova – sta opravili študijo enakosti in vključenosti v izobraževanju odraslih v 25. evropskih državah ter svoje ugotovitve delili s skupnostjo EPALE.

 

Delo je potekalo v sklopu projekta ENLIVEN, katerega namen je omogočanje oblikovalcem politik na evropski, nacionalni in organizacijski ravni, da izboljšajo zagotavljanje možnosti za učenje in zagotovijo boljše sodelovanje odraslih v teh priložnostih, kar vodi v bolj produktivno in inovativno delovno silo ter pomaga zmanjševati socialno izključenost. V pred kratkim objavljenem članku smo preučili udeležbo v izobraževanju odraslih z vidika družbene pravičnosti. V študijo so bile vključene naslednje države: Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Velika Britanija, Švedska in Norveška. Spodaj navajamo nekaj naših ključnih ugotovitev.

 

Družbena pravičnost v izobraževanju odraslih je kompleksen pojav

V odraslem izobraževanju ima družbena pravičnost dva vidika. Vključenost se nanaša na porast absolutnega števila ljudi, ki pripadajo nezadostno zastopanim družbeno-ekonomskim skupinam in sodelujejo v visokošolskem izobraževanju. Vidik pravičnosti se osredotoča na sorazmerno poštenost razporeditev študijskih mest (ali podeljenih diplom) med različnimi družbenimi skupinami.

 

Tako formalno, kot neformalno izobraževanje sta postala bolj vključujoča

Med leti 2007 in 2011 je postajalo formalno izobraževanje bolj vključujoče za ljudi z nizko izobrazbo (v kontekstu visokošolskega izobraževanja) v devetih izmed preučenih držav, pri čemer prednjačijo Madžarska, Avstrija in Nizozemska.

V desetih preučevanih držav je postalo neformalno izobraževanje bolj vključujoče za nizko izobražene kot za tiste z višjo izobrazbo. To še posebej velja za Italijo, Portugalsko, Dansko, Nemčijo in Avstrijo.

 

Tako formalno, kot neformalno izobraževanje odraslih reproducirata obstoječe hierarhije v izobraževanju, v vseh zajetih državah

Ljudje z nizko stopnjo izobrazbe so nezadostno zastopani, tisti z visoko stopnjo pa prezastopani med udeleženci tako formalnega kot tudi neformalnega izobraževanja v vseh zajetih državah.

Države z najpravičnejšo razporeditvijo oseb z višjo izobrazbo v formalnem izobraževanju odraslih so Finska, Slovenija, Danska, Velika Britanija in Nizozemska. Na drugem koncu spektra najdemo Malto, Romunijo in Slovaško, kjer je zastopanost skupine z višjo izobrazbo v odraslem izobraževanju več kot trikrat večja od njenega deleža v prebivalstvu.

Države z dolgotrajno najpravičnejšo zastopanostjo izobraženih v neformalnih izobraževalnih programih so Finska, Velika Britanija, Nizozemska in Danska. Na dnu tega seznama se nahajajo Romunija, Grčija, Poljska in Slovaška; vendar pa smo zabeležili največji porast pravične zastopanosti v Romuniji, na Poljskem, v Italiji, na Portugalskem in Madžarskem.

 

Vključenost in pravičnost ne gresta vedno z roko v roki

Na Nizozemskem in Madžarskem se kaže korelacija med višjo vključenostjo med višje izobraženimi odraslimi v formalnem izobraževanju in večjo pravičnostjo v deležih udeležbe. Nasprotno lahko na Slovaškem in v Avstriji zasledimo korelacijo med višjo vključenostjo in upadom pravičnega deleža višje izobraženih.

Na Švedskem, Poljskem, Portugalskem, v Španiji in na Finskem, je višja vključenost med osebami z nižjo izobrazbo povezana z večjo pravičnostjo v zastopanosti v formalnem izobraževanju; vendar smo na Nizozemskem zabeležili negativno korelacijo med višino vključenosti in pravičnostjo udeležbe ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe v formalnem izobraževanju.

V Italiji in na Portugalskem se višja vključenost odraslih z nižjo izobrazbo sklada z večjo poštenostjo pri udeležbi v neformalnem izobraževanju; medtem ko smo v Nemčiji in Franciji opazili višjo vključenost odraslih z nižjo izobrazbo v neformalnem izobraževanju in rahel upad poštenosti v tem kontekstu.

 

Izobraževanje odraslih lahko prispeva k zmanjševanju neenakosti v izobraževanju, pod pogojem, da ga usmerjajo pravi ukrepi

Čeprav izobraževanje odraslih reproducira obstoječe hierarhije v izobraževanju skoraj v vseh državah, kjer smo izvajali študijo, ima kljub temu lahko vpliv na zmanjšanje neenakosti na področju izobraževanja. Kot je dejal profesor sociologije Martin Hällsten lahko izobraževanje odraslih »zagotovi možnosti, da se nezaposleni in posamezniki, ki so v marginaliziranem položaju na trgu dela, kot tudi tisti z začetnimi neuspehi v izobraževanju, približajo ostalim skupinam« in tako pripomore k vzpostavitvi pravičnejše družbe. Družbena pravičnost na področju izobraževanja odraslih se lahko uresniči zgolj prek sistemskih ukrepov in politik, osredotočenih zlasti na osebe z nižjo izobrazbo.
 
Celoten članek profesoric Boyadjieve in Ilieve-Trichkove: Between Inclusion and Fairness: Social Justice Perspective to Participation in Adult Education.

 

 


Pepka Boyadjieva je profesorica na Inštitutu za raziskave družb in znanja Bolgarske akademije znanosti, in častna profesorica sociologije izobraževanja na Univerzi v Nottinghamu Kontakt: pepka7@gmail.com

Petya Ilieva-Trichkova je docentka na Inštitutu za raziskave družb in znanja Bolgarske akademije znanosti. Kontakt: petya.ilievat@gmail.com

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user
    Diemžēl jāpiekrīt jau izteiktiem komentāriem par iedzīvotāju iepriekšējo izglītības līmeni. Iedzīvotāji ar augstāku izglītības līmeni arvien vairāk mēģina rast veidus kā iegūt papildus izglītību. Savukārt iedzīvotāji, kuriem ir zemāks izglītības līmeni īsti nav ieinteresēti iegūt jaunas zināšanas. Ar varu nevienu nevar piespiest izglītoties. Ir nepieciešams mainīt sabiedrības domāšanu, par izglītības nozīmi un nepieciešamību, lai kaut kas iespējams mainītos.
  • Slika za %user
    Nagyon érdekes cikk. Ha esetleg valakit érdekel az OKJ-s felnőttképzés, akkor bátran kattintson az alábbi weboldalra: http://www.matrixoktatas.hu/felnottkepzes.html
  • Slika za %user
    Mērķis ir skaists, bet kā to realizēt? Jo citos pētījumos ir pierādīts, ka augstāk izglītotie cilvēki sniedzas paši izglītoties arvien tālāk, bet cilvēki ar zemu izglītības līmeni gandrīz piespiedu kārtā jādzen uz apmācību. Lai panāktu vienīdzību, nzīmē, ka cilvēkiem ar augstu izglītības līmeni jāver durvis ciet, neļaujot viņiem tālākizglītoties, lai tur varētu iekļaut cilvēkus, kurus ar varu jāliek mācīties, vai cilvēkus, kuriem liek darba devēji un viņi to izmanto tikai, lai tērētu laiku, apzinoties, ka viņi no mācītā neko sev neņems??? (Pazīstu šādus civēkus personīgi) Sociālismā jau šāda ideja bija pašā centrā, un kas no tā ir sanācis?
  • Slika za %user
    Par spīti dažiem paskaļākiem apgalvojumiem, šim viedoklim kopumā tomēr tiecos piekrist. Izglītoties vairāk tiecas tie, kam tas labāk padodas un kas jau ir ieguvuši stabilāku pamatu turpmākai izglītošanai. Un jā, cilvēkus, kas nevēlas mācīties, izglītoties piespiest nevar, taču šeit, uzskatu, ir iespējama izeja no šīs situācijas. Lielais solis, kas jāsper, būtu visas sabiedriskās domas mainīšana par izglītības vērtību, tālākā izglītošanās jau vairs būtu, manuprāt, tikai indivīda uzņēmības jautājums.