Čeprav je dejanska voditeljica globalnega ukrepanja na področju podnebnih sprememb švedska najstnica, ki na ves glas izraža jezo, ki jo čuti do starejših generacij, želimo v leto 2020 vstopiti z upanja polnim sporočilom, namenjenim vlogi, ki jo izobraževanje igra pri okrepitvi okoljske ozaveščenosti odraslih državljanov, ki lahko pomembno prispevajo k spremembi in postanejo vzorniki v svetovnem boju proti podnebnim spremembam. V naslednjih treh mesecih vse osebe z dejavno vlogo na področju izobraževanja odraslih vabimo, da objavijo ali predlagajo teme za zapise v spletnem dnevniku, novice, dogodke in vire s področja okoljske ozaveščenosti, in da sodelujejo v naslednji spletni debati platforme EPALE, katere datum bomo objavili kmalu.

 

Od UNFCCC do SDG

Leta 1992 so se mednarodna vprašanja, povezana z globalnim segrevanjem, združila v prvo Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC), istega leta pa je bila s podpisom maastrichtske pogodbe in ratifikacijo omenjene pogodbe s strani držav članic ustanovljena tudi Evropska unija. Nič nenavadnega torej ni, da okolje in njegovo varovanje že od nekdaj predstavljata ključno prednostno nalogo Unije, ki nenehno posodablja program svoje politike, da bi odražal priporočila, ki jih vsebujejo protokoli (Kjoto, 1997) in dogovori ZN (Marakeš, 2001).
Za obravnavanje globalnih podnebnih sprememb potrebujemo več kot le znanost, poleg tega pa se holističnega pristopa ne more ločiti, saj je izobraževanje strateški steber, s katerim se dosega uspešne rezultate. Zato je organizacija UNESCO leta 2014 s svojo iniciativo Decade of Education for Sustainable Development 2005–2014 ter s programom Global Action Programme (GAP) on Education for Sustainable Development (ESD) mnogo naporov in virov vložila v prizadevanja, da bi ljudem pomagali razumeti in naslavljati učinek globalnega segrevanja, povišati stopnjo »klimatske pismenosti« med različnimi ciljnimi skupinami in opolnomočiti tako ženske kot moške, da bi pričeli s trajnostnim načinom življenja.
Dolgotrajne priprave so vrhunec doživele v zadnji izdaji Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih 17 dobro znanih globalnih ciljev, katerih 169 ciljev bo poskrbelo, da bomo v naslednjih 10 letih lahko usposabljali in dvigovali stopnjo ozaveščenosti državljanov EU.

 

 

 

 

 

Kako odrasle udeležence izobraževanja vključiti v z okoljem povezane iniciative?

V okviru tega političnega in izobraževalnega okvira se od organizacij za izobraževanje odraslih pričakuje, da se izkažejo z ustvarjanjem novih pedagoških pristopov, namenjenih večji stopnji zavezanosti in ozaveščenosti udeležencev izobraževanj v programih in iniciativah, povezanih z okoljem. Evropska komisija je vključila posebno horizontalno prednostno nalogo, povezano z okoljskimi in podnebnimi cilji, v izbor predlogov za projekte strateških partnerstev KA2 v letu 2020. Številna omrežja in združenja po vsej Evropski uniji vpeljujejo s tem povezane delovne skupine, kot denimo združenje Europeana Network Association, ki je ustanovilo skupino ENA Climate Action Group, katere namen je ozavestiti in mobilizirati strokovnjake s področja kulturne dediščine. Nazadnje pa je vredno omeniti tudi številne koordinacijske dejavnosti, ki se izvajajo na lokalni in nacionalni ravni v državah članicah, kamor med drugim spadata tudi danska mreža za izobraževanje na področju trajnostnega razvoja (Danish Network for Sustainable Development Education) in italijanska zveza za trajnostni razvoj (Italian Alliance for Sustainable Development).

Veselimo se že, da bomo prejeli številne prispevke uporabnikov platforme EPALE na področju dobrih praks o izobraževanju in ozaveščanju odraslih glede okoljske vzgoje, vabimo pa vas tudi, da si ogledate dva dragocena vira za spletno učenje: UN CC: e-Learn, kjer lahko na enem mestu dostopate do učnih virov v povezavi s podnebnimi spremembami in storitvami, ki jih nudi sistem UN, ter platformo eduCCate Global, spletno akademijo za usposabljanje na področju podnebnih sprememb za učitelje.