V najnovejšem EPALE podcastu se Christin Cieslak pogovarja z Isabelle Palanchon, namestnico direktorja CEMEA Francija (Centres d’Entraînement aux Méthodes d’Education Active), Majo Maksimović z Univerze v Beogradu (University of Belgrade) in Fergalom Finneganom z Nacionalne univerze Irske v Maynoothu (National University of Ireland in Maynooth), ki hkrati zastopa tudi Evropsko društvo za raziskovanje izobraževanja odraslih, ESREA, European Society for Research on the Education of Adults. Christin in njeni gostje razpravljajo o tem, kako varni prostori pri učenju in izobraževanju odraslih (ALE) igrajo ključno vlogo pri povečevanju angažiranosti in razumevanja neposrednih demokratičnih procesov.

Kaj so varni prostori in zakaj je pomembno govoriti o njih pri učenju odraslih?

Ko govorimo o varnih prostorih, Maja Maksimović poudarja, da se moramo najprej dogovoriti, kaj mislimo s pojmom varno in kaj je prostor. Po njenem mnenju varnost v tem kontekstu pomeni zaupanje. Prostor pa ni le kraj, kamor gremo, temveč nekaj, kar ustvarjamo ob danih pogojih in oblikujemo glede na svoje izkušnje.

Tudi Fergal Finnegan oba pojma povezuje s kontekstom. Po njegovem mnenju dobro izobraževanje odraslih zagotavlja prostor, kjer ljudje lahko v celoti izrazijo svojo človeškost, so spoštljivi in lahko vzpostavljajo odnose. Pri učnih okoljih je vedno ključnega pomena razmišljanje o moči in posledicah, ki spremljajo to moč.

Isabelle Palanchon se strinja z doslej povedanim in dodaja, da imamo še posebej v izobraževanju odraslih običajno zelo raznolike skupine z različnimi ozadjem. Gre za ljudji, ki so v mlajših letih doživiljali težave v šoli ali izzive pri učenju. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo tukaj varne prostore za učeče se in da se spoštuje okvir ter vse udeležence.

Preseganje posameznikov: Politični in demokratični vidiki varnih prostorov

Po kratkem uvodu v temo Christin preide na njeno politično in demokratično pomembnost. Fergal omeni, da odprti in varni prostori za učenje zahtevajo osredotočenost na oblikovanje demokratične kulture. Gre za to, kaj pomeni poslušati in kaj pomeni biti slišan.

Isabelle nato dodaja, da ko gre za vrednost izobraževanja ljudstva, naj bo to ne le izobraževanje za vse, ampak tudi izobraževanje s strani vseh (izobraževanje, ki poudarja participacijo, demokratičnost in vključenost ljudi pri oblikovanju in izvajanju izobraževalnih programov). Pomembno je, da lahko udeleženci postanejo akterji v tem, kar se učijo. To vključuje reflektivni prostor za pridobivanje distance in obvladovanje čustev.

Maja v nadaljevanju poudari, da varni prostori za učenje niso nujno udobni in da morajo vključevati demokratične vrednote.

"Običajno se učimo, ko se počutimo nelagodno."

S pomočjo demokratičnih procesov in psodelovanja lahko skupaj ustvarimo dialog o učenju, različnih pogledih in izkušnjah.

Obravnava neenakosti in privilegijev

Next, the discussion revolves around disadvantages and privileges and how to address them in adult education. The basics for all kinds of learning is to know how to learn. Isabelle mentions that there is already inequality in access to educational institutions. She refers to the importance of less formal education spaces to build a bridge and simplify access to education for disadvantaged people.

Maja carries on by speaking about how to talk about privileges. Because we mostly feel more comfortable in homogeneous groups, we particularly have to bring together diverse people and build a trustworthy setting to reflect on privileges and different experiences. Substantially, the human cost of Inequality is immense and adult education has a role here to address that, Fergal concludes.

Affecting people’s engagement in Democracy: The role of Safe Spaces

“Sodelovanje v družbi je vedno vprašanje glasu in moči”

Ker sta udeležba in sodelovanje povezani z močjo, razpoložljivimi viri in sposobnostjo avtonomije, podpora posameznikom skozi izobraževanje v istem trenutku podpira tudi demokracijo. Fergal doda, da moramo kritično in premišljeno razmišljati o tem, kdo je v prostoru in kateri glas sploh ni slišan.

Isabelle se strinja in pravi, da ustvarjanje demokratične kulture pomeni deljenje moči. V sektorju ALE (izobraževanja odraslih) lahko to pomeni deljenje moči pri predlaganju vsebine ali pri sprejemanju odločitev. Nadalje Maja postavlja vprašanje, kako smo lahko bolj samoreflektivni v svojih praksah, na primer, ko gre za izobraževalne paradigme.

Naloge EU pri podpiranju in ohranjanju varnih prostorov za učenje odraslih

Ob zaključku razprave Fergal poudarja odgovornost mnogih deležnikov pri napredovanju demokracije, enakosti in svobode prek izobraževanja. Izobraževalci odraslih morajo okrepiti povezave svojih organizacij in praks za zagotovitev varnih prostorov za učeče se in njihovo osebje. Hkrati lahko EU to prizadevanje okrepi s financiranjem projektov, podporo strokovnim delavcem ter s splošno podporo dobremu izobraževanju odraslih.

Maja prav tako poudari velike geografske razlike znotraj EU, ki se odražajo tudi v izobraževanju in učenju; izobraževanja odraslih ne moremo izolirati od javnega diskurza. Za EU je ključno, da je popolnoma seznanjena s temi razlikami.

Kot končno pripombo glede nalog EU Isabelle zagovarja podporo vsem oblikam učenja, neformalnemu izobraževanju in ustvarjanju prehodov med formalnim in neformalnim izobraževanjem za večjo dostopnost. To vključuje ne le osredotočanje izobraževanja odraslih na zaposljivost, ampak tudi močnejši poudarek na državljanstvu in kritičnem razmišljanju.

Celoten zapis razprave lahko preberete tukaj. 

Avtor prispevka je uporabnik EPALE moderator. Za potrebe slovenjske jezikovne strani EPALE je vsebino prevedla Špela Močilnikar, članica NSS EPALE Slovenija.