chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE - ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

Spletni dnevnik

Izobraževanje v času … COVID-19

06/04/2020
objavil Piotr Maczuga
Jezik: SL
Document available also in: PL EN ES IT LV FI RO DE HU HR ET FR

 

Že nekaj tednov v vseh porah družbe prevladuje ena sama tematika. Ne glede to, kakšen je vaš odnos do ukrepov za zamejitev širitve novega koronavirusa, je dejstvo, da se konference, tečaji in delavnice odpovedujejo vsak dan po vsem svetu. Manj je srečanj, manj potovanj, manj osebnih stikov in posledično manj učenja.

 

V teh razmerah pogosto pomislimo na učenje na daljavo – na spletne seminarje, spletne tečaje, spletne delavnice. Orodja in platforma za izvedbo le-teh so se v zadnjih letih možno izboljšale in postajajo tudi vse bolj priljubljene, kljub temu pa so virtualne oblike virtualne oblike učenja še vedno ostajale v senci osebnega stika z izobraževalce.

Zdaj je e-učenje prvič dobilo priložnost, da pusti svoj pečat. Ne postavljamo si namreč več vprašanja, ali je poučevanje preko spletna boljše od tradicionalnega poučevanja. Ker je e-učenje vsaj za nekaj časa edina možnost izvajanja poučevanja, si tega vprašanja pravzaprav niti ne postavljamo več.

V številnih delih so vse izobraževalne ustanove zaprle svoja vrata, zato je na mestu razmislek, kako poučevati ali se učiti od doma, brez kontakta z drugimi. Na voljo imamo veliko orodij, saj tema učenja na daljavo ni nova. Poleg svojih začetkov izpred nekaj sto let, nam je internet prinesel resnično učinkovite rešitve.

 

   

         

Tečaji


Ob izrazu poučevanje na daljavo, imamo v mislih predvsem podajanje vsebine s strani izobraževalca in istočasno sprejemanje le-te s strani učečih se. V takem primeru je težko nadomestiti kontakt z izobraževalcem, zato lahko na tem mestu najprej raziščete platforme, ki ponujajo izvedbo spletnih seminarjev. Le-ti omogočajo skupinsko delo na učnih gradivih, sprotno komunikacijo z avdio in video ter drugimi interakcijami, kot so kvizi, ki se lahko uporabljajo kot vaje ali za preverjanje napredka skupine. Če delate v majhnih skupinah,  imate celo več svobode pri dvosmerni komunikaciji in tako lahko takšno usposabljanje še manj spominja na predavanje. V dobro zasnovanem spletnem seminarju bo deloval celo Kolbov krog izkustvenega učenja.
Na trgu je na voljo kar nekaj rešitev, ki so sorazmerno enostavne za uporabo. V primeru majhnih skupin je mesečni strošek takšne rešitve v modelu SaaS (Software as a Service – spletna programska oprema), kjer vam ni treba ničesar namestiti in je dostop do platforme preprosto pridobiti prek spletnega brskalnika, finančno zelo dostopen. Čeprav se v vsakdanjem življenju mnogi izogibajo takšnih stroškov, se v primeru, ko spletna delavnica postane vaša glavna metoda poučevanja, zdi taka poraba simbolična. Najem prostorov za izvedbo izobraževanja za en dan v povprečju stane 5-8 krat več kot dostop do spletne platforme za ves mesec.
Spletne učne platforme niso namenjene najširšemu krogu učečih se z nizko razvito digitalno kompetenco, po drugi strani pa prav tako pa nimajo več pridiha prefinjenih tehnologij, saj je dandanašnji video oddajanje v živo preko interneta nekaj povsem običajnega, tako, kot pošiljanje elektronskih sporočil. Te rešitve niso niti ekskluzivne niti prestižne, zato morajo biti cenovno dostopne, kar tudi so, saj stroški razvoja niso visoki. Večina operacij je avtomatiziranih in preprostih v primeru, ko uporabljate zgolj osnovne funkcije storitve. Tako lahko za ceno nakupa knjige ponudite učečim se  neomejeno število spletnih seminarjev. Šele, če se izkaže, da bo dejansko število izvedenih mesečnih spletnih seminarjev veliko večje, se lahko temu primerno seveda spremeni tudi strošek.  


Konference


Postopek postane nekoliko bolj zapleten, ko želite v virtualni sobi gostiti nekaj sto udeležencev. V tem primeru se tudi cena poveča sorazmerno z omejitvijo zmogljivosti prostora in to je rešitev, značilna za večino naročniških načrtov. Kljub temu organiziranje spletnega dogodka za 500 - 1000 ljudi ne bi smelo stati več kot najem učilnice za 15 udeležencev. V primeru spletne video konference organizatorju izobraževanja ni potrebno tiskati gradiva za usposabljanje, skrbeti glede razpoložljivosti parkirišča, sprejema udeležencev in postrežbe med odmori – elementi, ki so prav tako pomemben del vsake izobraževalne izkušnje. 
Pri velikem številu udeležencev se poraja vprašanje, ali je še vedno mogoče izvajati izobraževanje sočasno tako v primeru videokonferenc, kot tudi spletnih seminarjev. Mnogi udeleženci namreč potrebujejo pomoč in spremljanje njihovega napredka. Priljubljene platforme spletnih tečajev že več let poenostavljajo številne vidike, saj je mnogokrat obveljalo prepričanje, da so šli razvijalci pri razvoju predaleč, predvsem pa brez upoštevanja mnenja strokovnjakov za učenje odraslih. 
Težave se pojavijo pri platformah, ki ponujajo spletne tečaje, kot je na primer Udemy in podobne. Nenehno so na voljo novi tečaji, ki jih večinoma izvajajo neprofesionalni izobraževalci. Čeprav so se prilagodili pri tehnični izvedbi spletnih tečajev, ne ponujajo dovolj izbite, kar zadeva metodologijo, pr4av tako sta vrednotenje in ocenjevanje omejena zgolj na samodejno izdajo potrdil o udeležbi. 
Če izobraževalec želi nekaj več, seveda lahko izbere tudi bolj sofisticirane rešitve, vendar pa večina izobraževalcev prisega na spletno učno okolje Moodle, ki brezplačno ponuja dobro zasnovan model, ki odraža celoten postopek poučevanja in vrednotenja. Mnogi uporabniki sicer svetujejo, da preden začnete dodajati nove funkcije, najprej onemogočite številne privzete, saj Moodle začetne uporabnike običajno odvrne od uporabe. Mnogi namreč najprej pomislijo, da nimajo zadostnega računalniškega znanja za uporabo, vendar se kmalu izkaže, da je platforma ob upoštevanju zgornjega nasveta zelo intuitivna in prijazna za uporabo.  

 

Ocenjevanje in potrjevanje znanj


Ljudje običajno zbirajo različne vrste diplom in potrdil o udeležbi na izobraževanjih. Na razvrednotenje tovrstnih certifikatov nas opozarja ravno njihova številčnost. Sam težko odgovorim na vprašanja, ali bodo potrdila izdana po mojem usposabljanju. Običajno zagovarjam, da tudi če bi to hotel storiti, nisem certifikacijska ustanova. Vendar je težava veliko bolj resna - kako udeležencem zagotoviti zanesljive dokumente, ki potrjujejo njihove dosežke v zvezi z vašim poučevanjem.
In tu je prostor za tovrstne rešitve, kot je Accredible, ki omogoča nekaj nadzora nad vsebino in preverjanjem dosežkov. Tudi zdaj je takšna potrditev udeležbe na tečaju veliko bolj dragocena kot preprosta PDF datoteka, ker uporabljene funkcionalnosti omogočajo nekaj varnosti pred ponaredki (kar je resničen problem na ameriškem trgu spletnih tečajev). Prihodnost pripada t.i. blockchain tehnologiji, kjer – preprosto povedano – bodo podatki na razpolago vsem in ne bodo več sedeli na strežniku, ki je nedostopen preverjevalcu. Tako bo moč enostavno preveriti, ali je določen dokument verodostojen ali ne, in posledično bodo takšne diplome pridobile pravi pomen, tudi kot uradno potrdilo o kvalifikacijah. Čeprav se za marsikoga morda sliši bogokletno, kdo ve, če trenutne razmere tega procesa ne pospešujejo.


Tehnologija ni vse


Velik del tega prispevka sem posvetil tehnologiji, vendar je v praktičnem smislu drugotnega pomena. Pomanjkanje znanja in izkušenj o ustreznih učnih metodologijah sta po navadi razloga, zakaj uporabnikom spodleti ali opustijo ponovne poskuse izvedbe poučevanja na daljavo.
Samo v formalnem izobraževalnem sistemu govorimo o skoraj 100 milijonih učiteljev in predavateljev in če dodamo še vse tiste, ki poučujejo v drugih sektorjih, se izkaže, da imamo opravka z ogromnim trgom. In te ljudi je treba nenehno učiti, kako poučevati. Pred nekaj leti so številne univerze začele izvajati lastne MOOC tečaje in pričele sodelovati s platformami, kot sta Coursera in edX. Tako so si, na nek način, utrli pot. Žal imam vtis, da bodo le nekateri sledili zgledu. V našem delu Evrope so bila največja motivacija za pripravo akademskih spletnih tečajev verjetno evropska nepovratna sredstva, dodeljena v ta namen. S prostim očesom lahko vidite velike napore za razvoj projektov, kot je na primer poljski MOOC, ki danes predstavlja majhno število projektov. Zdaj se bo morda izkazalo, da druge rešitve ni, učitelji pa se bodo morali naučiti, kako poučevati v resnici, ko bodo kampusi zaprti.
Kaj lahko naredimo   
Svet ne morete spremeniti v tednu ali mesecu, vendar je vredno narediti nekaj korakov zdaj ali vsaj pomisliti nanje. Priporočam vam:

  • Imejte načrt B in se takoj začnite učiti nove tehnologije. Preizkusite več aplikacij in platform, ki jih lahko brezplačno testirate. EPALE vsebuje tudi veliko izobraževalnega gradiva, ki je rezultat projektov Erasmus+ in Leonardo da Vinci, vključno z metodologijami učenja in učbenikov na daljavo.
  • Vključite elemente tehnologije v svoje poučevanje, da se bodo učenci bolj navadili nanje. Če boste občasno ponudili spletne seminarje, se ne boste samo naučili, kako jih izvajati, ampak boste obenem učence naučili, kako jih uporabljati. Prav tako je smiselno pripraviti preprosto različico spletnega tečaja in jo objaviti na svojem blogu, spletnem mestu ali celo Udemy-ju. Tako se lahko poskusite v vlogi spletnega izobraževalca.
  • Med ustaljenim usposabljanjem/izobraževanjem bodite pozorni na to, kako se počutite vi in drugi ljudje v učilnici. Sliši se nepomembno, vendar predstavljajte si, da ste soočeni z izzivom, ko morate nekoga, čigar stanje nakazuje, da je bolan, prositi, naj zapusti usposabljanje. In ne gre samo za grožnjo COVID-19, temveč za temeljna načela sobivanja. Mnogi od nas še vedno mislijo, da je prihod na delo, ko si bolan, junaška žrtev. Vedno znova sem poslušal izobraževalce kako so se hvalili, da jim je uspelo priti na usposabljanje, čeprav so se zbudili z visoko vročino.

 

In nazadnje, vsem nam želim veliko zdravja, razuma in čim manj panike. Prosim, napišite spodaj komentarje in delite svoje ideje o tem, kako poučevati v času pandemije.
 

   


 

Piotr Maczuga – Že več kot desetletje se ukvarja z uporabo novih tehnologij v izobraževanju odraslih. Ustvarja in izvaja v organizacijah, ki temeljijo na tehnologijah, ki združujejo sodobno trženje in izobraževanje. Je soavtor učbenikov o spletnih seminarjih, spletnih oddajah, t.i. »knowledge pills« metodologiji in drugih. Je metodolog, avtor tečajev o uporabi multimedijev v poučevanju in poslovanju ter publikacij, posvečenih tej temi. Vsakodnevno vodi Digitalni laboratorij znanja - studio za proizvodnjo izobraževalnih multimedijskih vsebin na Poljskem, ki deluje v okviru ekosistema Digital Knowledge Village. Njegovo poklicno poslanstvo je odpraviti tehnološke ovire, ki preprečujejo tistim, ki imajo ambicijo učiti druge, da podpirajo ustvarjanje družbe, ki zavestno in učinkovito uporablja orodja okoli nas.

 

***Prispevek je bil v originalu pripravljen v poljskem jeziku. Za potrebe slovenskih bralcev, so prevod iz slovenskega jezika pripravili sodelavci Nacionalne podporne službe EPALE Slovenija. 

   

Preberite več:

Technologia w uczeniu dorosłych - trochę inne spojrzenie - podkast

Jak uczyć skutecznie za pomocą multimediów

Europa potęgą w branży wirtualnej rzeczywistości?

Co Cię powstrzymuje, "cyfrowy" trenerze?

Twoja multimedialna pracownia na miarę możliwości

7 wskazówek jak nagrać prostą lekcję telefonem komórkowym tak, aby wyglądała profesjonalnie

Webinary w działalności biznesowej na poważnie - jak odnieść sukces

Jak tworzyć bardziej angażujące lekcje wideo - 3 metody od innych, z których stworzymy własną

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user
    Galvenokārt, piekrītu autora teiktajam, tomēr vai mēs apzināmies iespējamās mācību procesa pilnīgās digitalizācijas sekas? Dotajā brīdī tas nav tik efektīvi tiešā cilvēciskā kontakta trūkuma dēļ, kā arī tas nemaz nav veselīgi priekš nervu sistēmas. Pēdējie trīs mēneši radīja iespaidu, ka mācību procesa īstenošana digitālajā vidē mēdz būt ļoti nogurdinoša. Cerams, ka turpmākie tehniskie risinājumi ļaus mums pilnībā izbaudīt attālinātās mācīšanās priekšrocības. 

  • Slika za %user
    Vēlos pievērsties pozitīvajam šajā situācijā. Izglītības sistēmas attīstība visu laiku ir bijis dzīvs process, kas attīstās. Šo periodu var nodēvēt par "testēšanu". Ir skaidrs, ka pārmaiņas ir milzīgas, katra iesaistītā puse (pedagogi, izglītojamie, skolēni, vecāki) izglītības procesā šobrīd ieguva nelielu šoka devu. Bet ja skatāmies ar vēsu prātu pieņemot šo pārbaudījumu... Mums ir lieliska iespēja savas tehnoloģiju zināšanas attīstīt vēl augstākā līmenī, dalīties ar savām zināšanām, palīdzēt viens otram un būt iecietīgiem, pret tiem kuriem šī apguve neiet tik raiti.
    Šajā periodā, dažādu iemeslu dēļ, esmu iepazinusi vairakas programmas, kas darbojās gan kā aplikācijas viedierīcēs, gan tīmekļu vietnes- Teamspeak, Zoom, Discord, Microsof Teams. Katrai programmai ir sava specifika, citas iespējas, viena ir viegli apgūstama, bet citas nē. Ir ļoti pozitīvi, ka ir šādas programmas jau pirms šīs situācijas bija un arī tās ir izgājušas savu attīstības ceļu līdz līmenim kādās tās ir tagad. Pielāgotas ērtākai lietošanai. 
    Pēc šī visa, noteikti, paliks neatgriezeniskas pēdas. Tomēr materiālu apguvē, es personīgi, esmu apmierināta, jo es apgūstu autoskolas teoriju attālināti, kas man ir samazinājis izdevumus (ceļa izdevumi, papildus ēdienreizes ārpus mājām), es ekonomēju laiku, kas tiktu patērēts ceļā. Vielas apguve notiek ērtos apstākļos, profesionāli un produktīvi. Domāju, ka arī pēc arkārtas situācijas autoskolas vai citas iestādes var piedāvās e-apguvi.
  • Slika za %user
    Paldies par viedokli. Diemžēl vai par laimi, bet visā pasaulē koronavīrusa ietekmē dažu nedēļu laikā ir mainījies tas, kā mācās skolēni, augstskolu studenti un tas, kāda ir pedagoga loma šajā procesā. Protams, mēs visi apzināmies, ka katra paaudze arvien vairāk izmanto digitālās ierīces un pieder pie tehnoloģiju laikmeta. Šobrīd noteikti ir vieglāk pedagogiem, kuri jau iepriekš ir apguvuši mūsdienu tehnoloģijas priekšrocības. Šis laiks ir atnesis lielas pārmaiņas izglītībā, taču būtiskāks ir jautājums - vai pēc pandēmijas mēs atgriezīsimies pie ierastajām metodēm? Vai skolēni būs ar mieru samazināt digitālo ierīču izmantošanu stundās nākamgad, ja pašreizējā situācijā viņi tieši tiek mudināti to darīt?!

  • Slika za %user
    First of all, thanks for such amazing article. 
     And what can I say? 
     I agree with this opinion that it's hard to understand what need to do in this whole situation, and as a student and as a teacher - I can say that this is very hard time for parents and teachers, because they need to understand what's best for kids in preschool and students in an elementary school, a high school. Exams are in the elementary school and in the high school in Latvia, and for the teachers who teach these classes have a very hard time, because not all of them understand how works modern technologies, and I can say that many of them are in period of life where aren't popular and technologies don't inspires them to learn how to use modern technologies. 
    But I have very good practice in Waldorf school, because in this school average of teachers age are 30-35. And they uses many options in this pandemia situation, for example, video recordings, where teachers show and say what need to do in this or another task. Or other example, they have online lessons, for students who don't understand and have questions about tasks. 
     But about my experience as the student. 
     I can say that at first in a pandemia situation, I had very hard time, because I didn't understand what I have to do first of all, and I had a lot of work to do, and I needed to read a lot more information about different topics, but then online lectures began. And of course works what needed to do didn't decreased and free time didn't increased, but now I have a moto - "I need to do works what have the deadline is closest, because other works can wait!" 
  • Slika za %user
    Paldies! Ļoti labs raksts. 
    Manuprāt, pandēmija piespiež skolotājus apgūt digitālās prasmes un meklēt jaunas metodes, kā pasniegt savu mācību priekšmetu. Es gan studēju, gan strādāju skolā un šobrīd esmu sapratusi, ka nepārtraukti ir jāmeklē jaunas metodes, jo kāda, kas šķita piemērota, lai būtu vieglāk un ērtāk gan man, gan skolēnam, beigu beigās ir ļoti grūta skolēnam un ārkārtīgi sarežģīti izkontrolējama skolotājai. 
    Manuprāt, vissvarīgāk šobrīd ir nepārspīlēt ar dažādu vietņu izmantošanu, vairāk pievērst uzmanību apgūstamajam saturam, pat vēlams vairāk izmantot mācību grāmatas vai darba burtnīcas, ja tādas ir. Samazināt studentiem lasāmās literatūras apjomu, kas ir internetā, lai arī internets un viedierīces ir laba lieta, tomēr jāatcerās par veselību. 
  • Slika za %user
    Thank you for good article. If learners motivation is high he can effectively study in webinars, e-courses etc. Trainers must to study e-teaching methodology and we must to be digital literacy.
  • Slika za %user
    In our own institution, we use the google classroom platform and the Discord program for live streaming to provide digital training of trainees. Both the trainees and the teachers learned to use the platforms within two weeks. To help, the administrator created the classes, groups. The participants were invited by the itrainers. Discord is also a communication channel for trainer training and consultation.
  • Slika za %user
    Dzięki za uporządkowanie i podpowiedzi, choć przydałby mi się jakiś poradnik krok po kroku :) Ze zdumieniem obserwuje, jak szybko zareagował rynek szkoleniowy, zwłaszcza ci, którzy mają za sobą takie doświadczenia edukacji on-line. Kiedyś uważałam, że tego typu szkolenia są mniej wartościowe, ale wiem, że to była moja reakcja obronna przed czymś nowym. Żeby była jasność, nie boję się nowych technologii i umiem z nich korzystać, ale w przypadku zdalnej edukacji najbardziej brakuje interakcji z odbiorcami. Kilka razy prowadziłam webinarium i za każdym razem czułam dyskomfort, że nie widzę oczu osób, które w nim uczestniczą, nie czuję jakiegoś porozumienia itp. Obecna sytuacja wymusza zmianę nastawienia, ciekawa jestem czy na trwałe. W mediach społecznościowych aż roi się od różnego rodzaju lajwów (jogi, mindfulness, kursy gotowania czy zabawy z dziećmi on-line).  To dobre narzędzie dla osób, które korzystają z mediów społecznościowych.  W mojej organizacji pracujemy z osobami w trudnych sytuacjach życiowych, często starszymi, ubogimi, z terenów wiejskich itp. Nie chcemy, nie możemy zawiesić naszej działalności, ale dobór narzędzi do tego typu odbiorcy jest sporym wyzwaniem. 
  • Slika za %user
    excellent analysis, could not agree more, it give all interested parties a good glimpse of personalized, @ your own pace education... than comes AI to put some order in this world of information  ("too much content, too little curation" thing)
    will see quick developments I expect
  • Slika za %user
    Mnie najbardziej ciekawi jedna rzecz. Czy to będzie chwilowe czy stałe? Czy po chwili zainteresowania formami on line świat rozwoju wróci na sale szkoleniowe i powie : No dobra, tośmy się trochę powygłupiali w tym on line ;-)
    Oczywiście wiele zależy od tego, jak długo to potrwa. Ale to nie jest tylko szybka akcja pojedyncznych trenerów, największe firmy na rynku na szybko przechodzą do on line (jeśli nie robiły tego wcześniej).