Skip to main content
Blog
Blog

Izobraževanje v času … COVID-19

Že nekaj tednov v vseh porah družbe prevladuje ena sama tematika. Ne glede to, kakšen je vaš odnos do ukrepov za zamejitev širitve novega koronavirusa, je dejstvo, da se konference, tečaji in delavnice odpovedujejo vsak dan po vsem svetu. Manj je srečanj, manj potovanj, manj osebnih stikov in posledično manj učenja.

 

Že nekaj tednov v vseh porah družbe prevladuje ena sama tematika. Ne glede to, kakšen je vaš odnos do ukrepov za zamejitev širitve novega koronavirusa, je dejstvo, da se konference, tečaji in delavnice odpovedujejo vsak dan po vsem svetu. Manj je srečanj, manj potovanj, manj osebnih stikov in posledično manj učenja.

 

V teh razmerah pogosto pomislimo na učenje na daljavo – na spletne seminarje, spletne tečaje, spletne delavnice. Orodja in platforma za izvedbo le-teh so se v zadnjih letih možno izboljšale in postajajo tudi vse bolj priljubljene, kljub temu pa so virtualne oblike virtualne oblike učenja še vedno ostajale v senci osebnega stika z izobraževalce.

Zdaj je e-učenje prvič dobilo priložnost, da pusti svoj pečat. Ne postavljamo si namreč več vprašanja, ali je poučevanje preko spletna boljše od tradicionalnega poučevanja. Ker je e-učenje vsaj za nekaj časa edina možnost izvajanja poučevanja, si tega vprašanja pravzaprav niti ne postavljamo več.

V številnih delih so vse izobraževalne ustanove zaprle svoja vrata, zato je na mestu razmislek, kako poučevati ali se učiti od doma, brez kontakta z drugimi. Na voljo imamo veliko orodij, saj tema učenja na daljavo ni nova. Poleg svojih začetkov izpred nekaj sto let, nam je internet prinesel resnično učinkovite rešitve.

 

   

         

Tečaji

Ob izrazu poučevanje na daljavo, imamo v mislih predvsem podajanje vsebine s strani izobraževalca in istočasno sprejemanje le-te s strani učečih se. V takem primeru je težko nadomestiti kontakt z izobraževalcem, zato lahko na tem mestu najprej raziščete platforme, ki ponujajo izvedbo spletnih seminarjev. Le-ti omogočajo skupinsko delo na učnih gradivih, sprotno komunikacijo z avdio in video ter drugimi interakcijami, kot so kvizi, ki se lahko uporabljajo kot vaje ali za preverjanje napredka skupine. Če delate v majhnih skupinah,  imate celo več svobode pri dvosmerni komunikaciji in tako lahko takšno usposabljanje še manj spominja na predavanje. V dobro zasnovanem spletnem seminarju bo deloval celo Kolbov krog izkustvenega učenja.Na trgu je na voljo kar nekaj rešitev, ki so sorazmerno enostavne za uporabo. V primeru majhnih skupin je mesečni strošek takšne rešitve v modelu SaaS (Software as a Service – spletna programska oprema), kjer vam ni treba ničesar namestiti in je dostop do platforme preprosto pridobiti prek spletnega brskalnika, finančno zelo dostopen. Čeprav se v vsakdanjem življenju mnogi izogibajo takšnih stroškov, se v primeru, ko spletna delavnica postane vaša glavna metoda poučevanja, zdi taka poraba simbolična. Najem prostorov za izvedbo izobraževanja za en dan v povprečju stane 5-8 krat več kot dostop do spletne platforme za ves mesec.Spletne učne platforme niso namenjene najširšemu krogu učečih se z nizko razvito digitalno kompetenco, po drugi strani pa prav tako pa nimajo več pridiha prefinjenih tehnologij, saj je dandanašnji video oddajanje v živo preko interneta nekaj povsem običajnega, tako, kot pošiljanje elektronskih sporočil. Te rešitve niso niti ekskluzivne niti prestižne, zato morajo biti cenovno dostopne, kar tudi so, saj stroški razvoja niso visoki. Večina operacij je avtomatiziranih in preprostih v primeru, ko uporabljate zgolj osnovne funkcije storitve. Tako lahko za ceno nakupa knjige ponudite učečim se  neomejeno število spletnih seminarjev. Šele, če se izkaže, da bo dejansko število izvedenih mesečnih spletnih seminarjev veliko večje, se lahko temu primerno seveda spremeni tudi strošek.  

Konference

Postopek postane nekoliko bolj zapleten, ko želite v virtualni sobi gostiti nekaj sto udeležencev. V tem primeru se tudi cena poveča sorazmerno z omejitvijo zmogljivosti prostora in to je rešitev, značilna za večino naročniških načrtov. Kljub temu organiziranje spletnega dogodka za 500 - 1000 ljudi ne bi smelo stati več kot najem učilnice za 15 udeležencev. V primeru spletne video konference organizatorju izobraževanja ni potrebno tiskati gradiva za usposabljanje, skrbeti glede razpoložljivosti parkirišča, sprejema udeležencev in postrežbe med odmori – elementi, ki so prav tako pomemben del vsake izobraževalne izkušnje. Pri velikem številu udeležencev se poraja vprašanje, ali je še vedno mogoče izvajati izobraževanje sočasno tako v primeru videokonferenc, kot tudi spletnih seminarjev. Mnogi udeleženci namreč potrebujejo pomoč in spremljanje njihovega napredka. Priljubljene platforme spletnih tečajev že več let poenostavljajo številne vidike, saj je mnogokrat obveljalo prepričanje, da so šli razvijalci pri razvoju predaleč, predvsem pa brez upoštevanja mnenja strokovnjakov za učenje odraslih. Težave se pojavijo pri platformah, ki ponujajo spletne tečaje, kot je na primer Udemy in podobne. Nenehno so na voljo novi tečaji, ki jih večinoma izvajajo neprofesionalni izobraževalci. Čeprav so se prilagodili pri tehnični izvedbi spletnih tečajev, ne ponujajo dovolj izbite, kar zadeva metodologijo, pr4av tako sta vrednotenje in ocenjevanje omejena zgolj na samodejno izdajo potrdil o udeležbi. Če izobraževalec želi nekaj več, seveda lahko izbere tudi bolj sofisticirane rešitve, vendar pa večina izobraževalcev prisega na spletno učno okolje Moodle, ki brezplačno ponuja dobro zasnovan model, ki odraža celoten postopek poučevanja in vrednotenja. Mnogi uporabniki sicer svetujejo, da preden začnete dodajati nove funkcije, najprej onemogočite številne privzete, saj Moodle začetne uporabnike običajno odvrne od uporabe. Mnogi namreč najprej pomislijo, da nimajo zadostnega računalniškega znanja za uporabo, vendar se kmalu izkaže, da je platforma ob upoštevanju zgornjega nasveta zelo intuitivna in prijazna za uporabo.  

 

Ocenjevanje in potrjevanje znanj

Ljudje običajno zbirajo različne vrste diplom in potrdil o udeležbi na izobraževanjih. Na razvrednotenje tovrstnih certifikatov nas opozarja ravno njihova številčnost. Sam težko odgovorim na vprašanja, ali bodo potrdila izdana po mojem usposabljanju. Običajno zagovarjam, da tudi če bi to hotel storiti, nisem certifikacijska ustanova. Vendar je težava veliko bolj resna - kako udeležencem zagotoviti zanesljive dokumente, ki potrjujejo njihove dosežke v zvezi z vašim poučevanjem.In tu je prostor za tovrstne rešitve, kot je Accredible, ki omogoča nekaj nadzora nad vsebino in preverjanjem dosežkov. Tudi zdaj je takšna potrditev udeležbe na tečaju veliko bolj dragocena kot preprosta PDF datoteka, ker uporabljene funkcionalnosti omogočajo nekaj varnosti pred ponaredki (kar je resničen problem na ameriškem trgu spletnih tečajev). Prihodnost pripada t.i. blockchain tehnologiji, kjer – preprosto povedano – bodo podatki na razpolago vsem in ne bodo več sedeli na strežniku, ki je nedostopen preverjevalcu. Tako bo moč enostavno preveriti, ali je določen dokument verodostojen ali ne, in posledično bodo takšne diplome pridobile pravi pomen, tudi kot uradno potrdilo o kvalifikacijah. Čeprav se za marsikoga morda sliši bogokletno, kdo ve, če trenutne razmere tega procesa ne pospešujejo.

Tehnologija ni vse

Velik del tega prispevka sem posvetil tehnologiji, vendar je v praktičnem smislu drugotnega pomena. Pomanjkanje znanja in izkušenj o ustreznih učnih metodologijah sta po navadi razloga, zakaj uporabnikom spodleti ali opustijo ponovne poskuse izvedbe poučevanja na daljavo.Samo v formalnem izobraževalnem sistemu govorimo o skoraj 100 milijonih učiteljev in predavateljev in če dodamo še vse tiste, ki poučujejo v drugih sektorjih, se izkaže, da imamo opravka z ogromnim trgom. In te ljudi je treba nenehno učiti, kako poučevati. Pred nekaj leti so številne univerze začele izvajati lastne MOOC tečaje in pričele sodelovati s platformami, kot sta Coursera in edX. Tako so si, na nek način, utrli pot. Žal imam vtis, da bodo le nekateri sledili zgledu. V našem delu Evrope so bila največja motivacija za pripravo akademskih spletnih tečajev verjetno evropska nepovratna sredstva, dodeljena v ta namen. S prostim očesom lahko vidite velike napore za razvoj projektov, kot je na primer poljski MOOC, ki danes predstavlja majhno število projektov. Zdaj se bo morda izkazalo, da druge rešitve ni, učitelji pa se bodo morali naučiti, kako poučevati v resnici, ko bodo kampusi zaprti.Kaj lahko naredimo   Svet ne morete spremeniti v tednu ali mesecu, vendar je vredno narediti nekaj korakov zdaj ali vsaj pomisliti nanje. Priporočam vam:

  • Imejte načrt B in se takoj začnite učiti nove tehnologije. Preizkusite več aplikacij in platform, ki jih lahko brezplačno testirate. EPALE vsebuje tudi veliko izobraževalnega gradiva, ki je rezultat projektov Erasmus+ in Leonardo da Vinci, vključno z metodologijami učenja in učbenikov na daljavo.
  • Vključite elemente tehnologije v svoje poučevanje, da se bodo učenci bolj navadili nanje. Če boste občasno ponudili spletne seminarje, se ne boste samo naučili, kako jih izvajati, ampak boste obenem učence naučili, kako jih uporabljati. Prav tako je smiselno pripraviti preprosto različico spletnega tečaja in jo objaviti na svojem blogu, spletnem mestu ali celo Udemy-ju. Tako se lahko poskusite v vlogi spletnega izobraževalca.
  • Med ustaljenim usposabljanjem/izobraževanjem bodite pozorni na to, kako se počutite vi in drugi ljudje v učilnici. Sliši se nepomembno, vendar predstavljajte si, da ste soočeni z izzivom, ko morate nekoga, čigar stanje nakazuje, da je bolan, prositi, naj zapusti usposabljanje. In ne gre samo za grožnjo COVID-19, temveč za temeljna načela sobivanja. Mnogi od nas še vedno mislijo, da je prihod na delo, ko si bolan, junaška žrtev. Vedno znova sem poslušal izobraževalce kako so se hvalili, da jim je uspelo priti na usposabljanje, čeprav so se zbudili z visoko vročino.

 

In nazadnje, vsem nam želim veliko zdravja, razuma in čim manj panike. Prosim, napišite spodaj komentarje in delite svoje ideje o tem, kako poučevati v času pandemije. 

   


 

Piotr Maczuga – Že več kot desetletje se ukvarja z uporabo novih tehnologij v izobraževanju odraslih. Ustvarja in izvaja v organizacijah, ki temeljijo na tehnologijah, ki združujejo sodobno trženje in izobraževanje. Je soavtor učbenikov o spletnih seminarjih, spletnih oddajah, t.i. »knowledge pills« metodologiji in drugih. Je metodolog, avtor tečajev o uporabi multimedijev v poučevanju in poslovanju ter publikacij, posvečenih tej temi. Vsakodnevno vodi Digitalni laboratorij znanja - studio za proizvodnjo izobraževalnih multimedijskih vsebin na Poljskem, ki deluje v okviru ekosistema Digital Knowledge Village. Njegovo poklicno poslanstvo je odpraviti tehnološke ovire, ki preprečujejo tistim, ki imajo ambicijo učiti druge, da podpirajo ustvarjanje družbe, ki zavestno in učinkovito uporablja orodja okoli nas.

 

***Prispevek je bil v originalu pripravljen v poljskem jeziku. Za potrebe slovenskih bralcev, so prevod iz slovenskega jezika pripravili sodelavci Nacionalne podporne službe EPALE Slovenija. 

   

Preberite več:

Technologia w uczeniu dorosłych - trochę inne spojrzenie - podkast

Jak uczyć skutecznie za pomocą multimediów

Europa potęgą w branży wirtualnej rzeczywistości?

Co Cię powstrzymuje, "cyfrowy" trenerze?

Twoja multimedialna pracownia na miarę możliwości

7 wskazówek jak nagrać prostą lekcję telefonem komórkowym tak, aby wyglądała profesjonalnie

Webinary w działalności biznesowej na poważnie - jak odnieść sukces

Jak tworzyć bardziej angażujące lekcje wideo - 3 metody od innych, z których stworzymy własną

 

Login (27)

Želite vsebine v drugem jeziku?

Dokument je na voljo tudi v drugih jezikih. Izberite jezik.

Want to write a blog post ?

Don't hesitate to do so! Click the link below and start posting a new article!

Zadnje razprave

Spletna razprava EPALE: razvoj digitalnih spretnosti, kot priložnost dostopa za učenje

Od aprila do junija se EPALE posveča razvoju digitalnih spretnosti, kot priložnosti dostopa za učenje in tej tematiki bo posvečena tudi letošnja druga spletna razprava.

Več