chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

6 načinov za izboljšanje dostopa evropskih zapornikov do izobraževanja

25/07/2018
objavil Andrew McCoshan
Jezik: SL
Document available also in: EN HR DE LV BG PL HU EL FR IT ES

/sl/file/prison-education-6-waysPrison education 6 ways

Prison education 6 ways

 

Dr. Paul Downes, z univerze Dublin City University na Irskem, si je ogledal, kako lahko premostimo ovire, ki preprečujejo izboljšanje izobraževanja evropskih zapornikov.

 

Za spodbujanje izobraževanja zapornikov v Evropi obstaja jasna politična in pravna podlaga. Ta izhaja iz evropskih zaporniških pravil (zunanja povezava) – zadnjo različico je sprejel Svet ministrov v letu 2006 – in pomembnega koraka Sveta Evrope, da prizna zapornike kot ključno skupino za vseživljenjsko učenje.

Evropska zaporniška pravila, ki vsebujejo nabor skupnih standardov, določajo, da:

 28.1 Vsak zapor mora vsem zapornikom poskusiti omogočiti dostop do izobraževalnih programov, ki so čim bolj obsežni in ustrezajo individualnim potrebam posameznikov, medtem ko upoštevajo njihove želje in ambicije.

Pod naslovom »Spodbujanje pravičnosti, socialne kohezije in aktivnega državljanstva skozi izobraževanje odraslih« Resolucija Sveta EU o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih (2011) poziva države članice, da se osredotočijo na:

  • ‘Obravnavanje učnih potreb (…) oseb v posebnih okoliščinah, ki jih izključujejo iz izobraževanja, denimo v (…) zaporih, ter zagotavljanje ustreznega svetovanja tem osebam (poševen tisk je dodal avtor).

To je prva resolucija sveta EU na področju vseživljenjskega učenja, ki izrecno vključuje zapornike med svoje zadevne ciljne skupine, skozi lečo socialne kohezije in aktivnega državljanstva.

Vendar tej politični in pravni podlagi navkljub dostop od izobraževanja v zaporih zavirajo številne ovire – ovire, ki jih lahko presežemo z zadostno institucionalno in nacionalno politično zavezanostjo. Za izboljšanje izobraževanja v zaporih obstaja šest poti:

/sl/file/prison-education-graphPrison education Graph

Prison education Graph

 

1. Uporaba splošnih prostorov zaporov za izobraževanje

Pogosta težava v številnih državah, ki predstavlja oviro za izobraževanje v zaporih je prenatrpanost; prenatrpanost resno omejuje razpoložljivost prostora in motivacijo za izobraževanje. Možen pristop je uporaba zaporniških »kril« - zgradb, kjer so zaporniki nastanjeni – kot kraj izobraževanja namesto uporabe ločenega oddelka za izobraževanje. To lahko pomaga na samo pri prostorskih omejitvah zaporov, ampak ima tudi številne domino učinke v zvezi s širitvijo izobraževanja v institucionalno kulturo zapora. Pri tem moramo poudariti, da takšno izvajanje izobraževanja ni namenjeno nadomeščanju ločenega izobraževalnega oddelka v zaporu, ampak ga dopolnjuje. V zaporih v številnih evropskih državah je treba bolje, na strukturiran način razviti vlogo vzajemne interakcije pri stimulaciji motivacije za dostop do vseživljenjskega učenja in vključevanje vanj.

 

2. Integracija priložnosti za učenje med zapori

Drugo ključno vprašanje oz. ovira, ki vpliva na priložnosti za učenje, ni samo predčasni izpust zapornikov, a tudi premeščanje med zapori. To oviro za lahko jasno premostimo z integriranim pristopom do priložnosti za izobraževanje med samimi zapori ter med zapori in izobraževalnimi zavodi. Na kratko, bolj osredotočeni intenzivni tečaji/programi lahko bolje ustreže potrebam tistih v zaporniški populaciji, ki so predvideni za izpust. 

 

3. Razvijanje sodelovanja med tutorji

Praktične težave pri iskanju pedagoškega osebja v nekaterih državah predstavljajo težavo. To vprašanje je povezano zlasti s plačilnimi postavkami za poučevanje v zaporu. V številnih državah članicah EU ni veliko dokazov o strokovnem razvoju in podpori za učitelje, ki delajo v zaporih. Narediti moramo tisti ključni korak, ki je potreben za prehod s pristopa izoliranega učitelja ali tutorja v zaporu na sodelovalni pristop; to je še posebej pomembno v kontekstu izobraževanja v zaporih, kar s seboj potegne specifične zahteve. Za razvoj dobrih praks na področju izobraževanja v zaporih je potrebno takšno sodelovanje med tutorji.

 

4. Poskrbite, da je status izobraževanja za zapornike enak kot status dela

Ugotovljene težave za izobraževanje v zaporih vključuje na odnosu temelječe ovire pri osebju in medijih. Poleg tega so vrata zapora zaprta in zaporniki nimajo dostopa do pouka v običajnem času. Nekatere države imajo vprašljivo politiko, ki vključuje zmanjšanje dohodka za zapornike, ki se v zaporu izobražujejo, namesto da bi delali. To se zdi v nasprotju z Evropskimi zaporniškimi pravili (28.4): »Izobraževanje v zaporniških režimih ne bo imelo slabšega statusa kot delo in zaporniki zaradi sodelovanja v izobraževanju ne bodo finančno, ne kako drugače prikrajšani.«

 

5. Odpiranje spletnih priložnosti

Zdi se, da so vsaj v nekaterih evropskih državah varnostni razlogi prevladujoča ovira za izobraževanje na daljavo in spletno učenje v zaporih. Čeprav so razlogi za omejevanje komunikacije zapornikov z zunanjim svetom očitni, je tehnološko možno pripraviti programe, ki omogočajo omejeno zunanjo komunikacijo on dostop do ključnih vidikov spletnega izobraževanja na daljavo za zapornike. Ta tehnološki razvoj bi moral biti prednostna naloga v vseh zaporih v EU – kar se pogosto predstavlja kot tehnološki problem, je v praksi bolj pogojeno s pomanjkanjem politične volje za dostop do primerne tehnologije za takšno omejeno zunanje komuniciranje.

 

6. Zapore postavimo v strateški fokus

V številnih državah članicah EU je očitno, da izobraževanju v zaporih manjka strateška osredotočenost, potrebna za ukrepanje na nacionalni ravni – takšno postavlja izobraževanje v zaporih na rob pri oblikovanju nacionalnih strateških politik na področju izobraževanja in vseživljenjskega učenja kaže na zanemarjanje tega področja v nekaterih državah EU in to moramo spremeniti.

 

Ta objava v spletnem dnevniku temelji na evropski študiji v 12 evropskih državah, ki je bila opravljena za knjigo Dr. Paula Downesa z naslovom Dostop do izobraževanja v Evropi: Okvir in program za sistemske spremembe (zunanja povezava). Katere druge ovire potrebujejo našo pozornost? Kako bi lahko še izboljšali priložnosti za izobraževanje zapornikov v vaši državi? Svoje misli in komentarje delite spodaj.


Dr. Paul Downes je direktor Centra za prikrajšanost v izobraževanju in izredni profesor pedagogške psihologije, na univerzi Dublin City University, Irska.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user
    Interesants pētījums un raksts par ieslodzīto izglītības iegūšanas šķēršļiem. Manuprāt, lielu lomu spēlē arī tas, ka ieslodzītajiem nav motivācijas un vēlmes mācīties. Tas arī būtu liekams pie viena no šķēršļiem izglītības iegūšanai ieslodzījumā. Es piekrītu, ka ieslodzīto izglītošana ir svarīga, jo tā palīdz pēc ieslodzījuma integrēties sabiedrībā un ieslodzītajam kļūt par pilntiesīgu un pats galvenais rīcībspējīgu sabiedrības locekli. 

  • Slika za %user
    Dostęp do edukacji oraz kształcenia zawodowego w warunkach izolacyjnych jest bardzo ważny. Integracja nauki we wszystkich zakładach jest dobrym pomysłem, ponieważ osadzony z różnych powodów może zostać przeniesiony do innego więzienia i warto zadbać by mógł dalej kontynuować naukę pomimo zmiany placówki,  w której odbywa karę. Problem z znalezieniem nauczycieli chętnych do pracy w więzieniu, rzeczywiście może być kłopotliwe, ponieważ praca w warunkach izolacyjnych jest bardzo ciężka. Nauka za pomocą internetu doskonały pomysł, uważam że z każdej formy i możliwości edukacji powinni mieć osadzeni. Bardzo dobrze, że Pani poruszyła ten temat, ponieważ edukacja w procesie resocjalizacji może przynieść bardzo dobre rezultaty.
  • Slika za %user
    Interesting piece and I'd to this the importance of using ROTL - or Release on Temporary Licence - as a way for longer term prisoners, who are at the end of their sentence, to access education in the community. From experience, where this happens, prison learners do no worse and no better than other learners. Plus there is a change in peer group, student cohort, adaptation to a new learning environment and more takes place. Fundamentally though, a new purpose is identified, a key contributor to increased recidivism as identified in desistance theory.