chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ePlatforma za izobraževanje odraslih v Evropi

 
 

Spletni dnevnik

2. regionalna konferenca EPALE v Banja Luki

14/11/2017
objavil Maruša Bajt
Jezik: SL

V sklopu EPALE aktivnosti se povezujemo tudi z ostalimi Nacionalnimi svetovalnimi službami EPALE, zlasti v naši regiji, na področju Balkana. Preteklo leto smo začeli sodelovati tako, da se enkrat letno srečamo na EPALE konferenci, kjer obravnavamo aktualno tematiko s področja izobraževanja odraslih. Konferenco vsako leto gosti ena od sodelujočih držav iz regije, tokrat je bila to Bosna in Hercegovina, ki je EPALE konferenco gostila pretekli teden, v četrtek in petek, 9. in 10. novembra 2017. Tema konference je bila posvečena kakovosti na področju izobraževanja odraslih.

 

Nacionalna svetovalna služba EPALE Slovenija se je konference udeležila skupaj z osmimi predstavniki različnih slovenskih organizacij. K sodelovanju smo povabili tudi govorca, mag. Andreja Sotoška, direktorja Andragoškega centra Republike Slovenije, ki je predstavil razvoj sistema kakovosti na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji. Na konferenco smo se odpravili z avtobusom, tako da so udeleženci tekom poti imeli priložnost, da se med seboj spoznajo, hkrati pa smo jim pripravili tudi mape z informativnimi gradivi, ter jim predstavili dejavnosti CMEPIUS-a in EPALE, tako da je bila pot do Banja Luke nekoliko krajša.

 

/sl/file/epalekonferencamagsotosekresizedjpgepale_konferenca_mag._sotosek_resized.jpg

Predstavitev mag. Andreja Sotoška, direktorja Andragoškega centra Slovenije ("Razvoj sistema kakovosti na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji).

 

Dvodnevni dogodek smo pričeli v četrtek, 9. novembra, ko so zbrane pozdravili predstavniki organizatorjev in predstavnik tamkajšnjega Ministrstva za izobraževanje.

/sl/file/epalekonferencauvodnipozdravjpg-0epale_konferenca_uvodni_pozdrav.jpg

 

Sledile so predstavitve posameznih govorcev, predstavnikov različnih držav. Predstavitve bi lahko razvrstili v več kategorij (sistemska raven, raven stroke, praktična raven marketinga in pojavljanja na spletu), tako da je vsaka izmed njih bolj nagovorila drug segment udeležencev. Po uradnem zaključku prvega dne je sledila skupna večerja v restavraciji Banjalučki SPLAV.

 

 

 

Drugi dan smo prisluhnili zanimivim predstavitvam kolegom, ki delajo na področju andragoške prakse na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Ob koncu je sledilo še predavanje prof. dr. Mirjane Mavrak s Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu. Predavateljica je govorila o platformi EPALE izhajajoč iz teorije potreb, kakovosti na področju izobraževanja odraslih in priložnosti raziskovalne prakse. Povedala je tudi, da EPALE vidi kot "Facebook izobraževalcev odraslih", kjer si le ti lahko izmenjajo svoje izkušnje in delijo mnenja o aktualnih temah.

/sl/file/epalekonferencamavrakresizedjpgepale_konferenca_mavrak_resized.jpg

prof. dr. Mirjana Mavrak ("EPALE između teorije potreba, kvalitete u obrazovanju i istraživačkih mogućnosti")

 

/sl/file/epalekonferencaskupinskafotografijaresizedjpg-0epale_konferenca_skupinska_fotografija_resized.jpg

Slovenski udeleženci dvodnevne EPALE konference v Banja Luki.

 

*** *** *** *** ***

Udeleženci konference iz Slovenije so bili:

mag. Andrej Sotošek, Andragoški center Republike Slovenije

mag. Zvonka Pangerc Pahernik, Andragoški center Republike Slovenije

mag. Brigita Kruder, Ljudska univerza Slovenska Bistrica

mag. Tanja Logar, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje

mag. Damijana Kravanja, Posoški razvojni center

Lidija Bertoncelj, Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, UTŽO

Patricija Pavlič, CIK Trebnje

Štefan Simončič, Združenje EPEKA

Maruša Bajt, CMEPIUS

 

Če vas zanima, kako je potekala prva EPALE regijska konferenca, ki so jo lansko leto gostili kolegi iz Hrvaške, vas vabimo, da si preberete spletna dnevnika o aprilskem dogajanju v Makarski, na Hrvaškem, ki ju najdete na spodnjih povezavah. 

EPALE povezoval in odpiral nove možnosti sodelovanja tudi v Makarski - 1. del

EPALE povezoval in odpiral nove možnosti sodelovanja tudi v Makarski – 2. del

 

Maruša Bajt je koordinatorica platfome EPALE v okviru Nacionalne podporne službe EPALE, ki ima sedež na CMEPIUS-u (Centru Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja).

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika za %user
    Misel je izrekla dr. Mirjana Mavrak, vedno odlična sarajevska profesorica pri zbujanju andragoške "zavesti" prisotne strokovne javnosti. Razumeti se jo da na različne načine. Preprosto jo prenesemo v vsakdanje medčloveške odnose in ugotovimo koliko "zapletov" ali celo konfliktov nastane zaradi tega, tako na zasebnem, kakor tudi profesionalnem področju našega življenja. Še bolj potrka na našo strokovno vest, kakor sta omenili že komentatorki pred mano. Veliko lažje je modrovati o pomanjkanju časa, obsežnosti,  globalnosti novega stičišča  izobraževalcev odraslih, kot mu dati možnost in priložnost, da to zares postane. 
    Obteženi smo z nebroj informacijami, ki nas dnevno  miselno bremenijo, tratijo našo kreativno energijo, kradejo delovne minute in nas nenehno postavljajo  pred "Pepelkin izziv". Pa njej je bilo še pravzaprav lahko, saj je morala odbrati le zrnje. Mi se moramo danes odločati najprej o tem, kaj zrnje sploh je!

    Tale  pol pravljični uvod  ponazori razsežnosti Regionalne konference EPALE. Predstavitve in razprave, predvsem na področju razvoja kakovosti,  so dale obilico možnosti za izmenjavo mnenj, izkušenj in dobrih praks. Prav slednje so, kot vedno, najbolj odmevale med udeleženci. Kot že poprej, se je tudi tokrat pokazalo, da neposredna komunikacija na konkretno temo sproži odziv sodelujočih, ki vodi v interakcijo in učenje. Še posebej dragocen je bil transfer na nova področja, ki so nam ga z nenavadno kombinacijo vsebin omogočili organizatorji, za kar sem še posebej hvaležna. Neredko se namreč na podobnih dogodkih zgodi, da umanjka bistvo -  to je učenje in  ustvarjanje pogojev za transfer znanja. 

    Regijsko povezovanje ostaja  zaradi kulturno-zgodovinske tradicije tega prostora  zanimiva alternativa vseevropski povezanosti in vsekakor priložnost za  našo strokovno rast. 

    Priložnost za strokovno rast vsakemu izobraževalcu odraslih pa omogoča tudi  platforma EPALE. Njena zasnova in  način upravljanja pa mi  v trenutkih, ko se počutim nemočno ali ujeto v primežu  neodložljivih vsakdanjih službenih opravil jasno sporoča, da se ukvarjam s pomembnim področjem, ki spreminja življenje mnogih  ljudi na boljše.


  • Slika za %user

    Pomisleki ob uvedbi portala EPALE so prevevali tudi mene. Mene še posebno s tega vidika, ker na spletni strani Andragoškega centra objavljam popolnoma enake vsebine, ki si jih želi portal EPALE ponuditi svojim uporabnikom. Ali to pomeni zamiranje prvega (ne, nikakor!) ali podvajanje istih informacij ali ...? Trenutno teče v tej smeri podvajanja. 

    Potem pa je še ena težava – vidnost nekaterih vsebin. Slovenski dogodki, na primer, potonejo v vseh evropskih dogodkih in moraš biti zelo spreten, da jih najdeš. Nekateri obupajo. Ampak obetajo se spremembe. Mnenja in predlogi, ki smo jih (lahko) izrazili v anketi, bodo prav gotovo v pomoč pri oblikovanju boljše platforme. Ampak … Ja, odzivnost je težava. To doživljamo vsi, ki si odziva želimo. Sama vidim vsaj dva vzroka. Prvi: vsega je preveč in medije - tudi strokovne - spremljamo (morda pa tudi ne) zelo površno, drugi: za odziv je potreben miselni napor (prebrati, razmisliti, komentirati), ki ga posvečamo le tistim stvarem, ki tako poklicno kot osebno krojijo naš vsakdan.

  • Slika za %user

    Upam si trditi, da snovalci platforme EPALE (tam v začetku tega desetletja) niso zaobšli najbolj logičnega začetka poti, tj. opredelitve potreb, na katerih bo slonela ta kompleksna storitev. Pa se njeni uporabniki kljub temu včasih sprašujemo, čému je v obilici različnih medijev, ki obveščajo o novicah in dogodkih, zbirajo različne vire na (svojem) enem mestu ter objavljajo mnenja strokovnjakov, potrebna še ena platforma – in to vseevropska, večjezična, vseobsegajoča (?) … Po drugi strani – ob preobilju informacij – naše misli in dejanja določa hudo pomanjkanje časa.  Slednje seveda ne govori v prid temu, da bi z velikim navdušenjem pozdravili (in potem seveda uporabljali) to dodatno platformo. Pa kljub temu vztraja, je in se polni – ker je v ozadju močna namera Evropske komisije (ustrezno finančno podkrepljena, kakopak), ker zavzeto delujejo podporne službe za uveljavljanje EPALE, in če sodimo po slovenski, svojo nalogo izpolnjujejo po najboljših močeh in z jasnim ciljem: pridobiti in spodbuditi uporabnike ter jim služiti z zagotavljanjem 'pravih' gradiv. In nenazadnje, ker izobraževalci odraslih počasi vendarle prepoznavamo, katere potrebe bi lahko izpolnile vsebine, dosegljive (počasi, a vendarle) v nedrjih tega virtualnega prostora.    

    Banjaluško konferenco si bom zapomnila predvsem po Mirjaninem prispevku. Že na samem začetku sem začutila njen iskreni trud (sama ga je opredelila tudi z občutkom odgovornosti), da skupaj z nami premisli utemeljenost EPALE in potenciale, ki nam jih ta ponuja. S teorijo potreb po Tanasakoviću (ki temelji na Maslowovi hierarhiji potreb), nam je pomagala razumeti, kako družabna omrežja pokrivajo naše potrebe po varnosti (LinkedIn), pripadnosti, celo ljubezni (Google+ in Facebook), uveljavljanju (Twitter) ter samouresničevanju (blog). Nisem huda pripadnica družabnih omrežij in se povsem istovetim z Mirjano, ki se je opredelila za relativno samozadostno in vase zamaknjeno 'želvo'. Pa vendar obe delujeva na strokovnem področju, kjer ti mediji, vključno z EPALE, postajajo neizogibna orodja.

    Razmišljam o priložnostih, ko sem povsem spontano in angažirano stopala v odnos z EPALE. To se je zgodilo pred kratkim, ko me je gnala nuja, da najdem čisto določeno publikacijo, za katero sem natanko vedela, da je med viri EPALE – in jo tudi našla! S tem sem najbrž zadovoljila preprosto potrebo po 'strokovni hrani'.

    Zgodilo pa se je tudi, ko sem na EPALE delila svoje doživljanje strokovnih dogodkov projekta EPUO in študijskega obiska ekipe TVU na Irskem. Pisala sem zato, ker sem želela drugim posredovati odlične prakse, s katerimi sem se srečevala, ter zamisli, ki so se (mi) ob tem porodile. Na nek način potreba po (samo)uveljavljanju, kajne? Bila sem kar malo žalostna ob dejstvu, da ni bilo prav veliko komentarjev, torej interakcije s potencialnimi koristniki moje 'ponudbe'. Sem torej (ne)pravilno opredelila potrebe drugih, potencialnih bralcev?

    Strinjam se z Mirjano, da se je – če nekaj ni uporabljano –, treba zamisliti, kaj to pomeni. Strinjam se tudi, da ni dovolj le izhajati iz potreb, temveč je treba vzpostavljati mostove – z obveščanjem in informiranjem o 'ponudbi'. Seveda tudi z raziskovalnim delom, ki bo opredelilo potrebe uporabnikov EPALE ter razloge za njihovo (ne)sodelovanje, kot predlaga Mirjana. Pa z navduševanjem! Slednje je po mojem globokem prepričanju, mogoče predvsem z osebnim zgledom – in to je Mirjani uspelo! Pa z dialoškim odnosom jaz – ti (po Martinu Bubru). Smo slednjega v teh hitrih in kaotičnih časih sploh (še) sposobni? Me prav zanima tvoje mnenje!