V razvitem svetu se povečuje uporaba sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v izobraževanju. Ravno tako narašča e-izobraževanje, še posebej v ZDA, Avstraliji in zahodni Evropi.

V Sloveniji v razvoju informacijske družbe zaostajamo – iz leta v leto bolj, zadnji kazalniki razvitosti pa so alarmantni. To je bilo zapisano že v analizi nacionalnega konteksta v strateškem dokumentu Digitalna Slovenija 2020 (2016).

Slovenija po podatkih Eurostata (Preglednica 1) zaostaja tudi na področju uporabe interneta za izobraževalne aktivnosti prebivalcev – uvršča se pod povprečje EU in krepko za Finsko.

Kljub vrsti strateških dokumentov v Sloveniji zaostajamo tudi na področju e-izobraževanja odraslih

Kljub vrsti strateških dokumentov, ki to usmeritev podpirajo, v Sloveniji zaostajamo tudi na področju e-izobraževanja odraslih. V ReNPIO13–20 so na več mestih omenjene teme, povezane z uporabo IKT v izobraževanju odraslih – tako med prednostnimi področji kot med področji, na katerih naj bi spodbujali razvoj (npr. razvijanje novih programov e-izobraževanja in e-gradiv).

V Strateških usmeritvah nadaljnjega uvajanja IKT je kot 5. cilj navedeno »spodbujanje e-izobraževanja v izobraževanju odraslih – tako formalnem kot neformalnem«. 

V dokumentu Digitalna Slovenija je med strateškimi cilji med drugim navedeno »izboljšanje kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja z odprtimi učnimi okolji, smiselno uporabo IKT v učnih procesih in z učinkovitimi digitalnimi učnimi vsebinami«; med predvidenimi ukrepi so zapisali nadaljnji razvoj digitalnih vsebin (e-učbeniki, e-gradiva, slovenski izobraževalni portal) in digitalnih storitev za digitalizacijo učenja in poučevanja. V navedenem dokumentu pojem e-izobraževanje eksplicitno ni več omenjen.

Zmanjšana ponudba e-izobraževanj?

Na podlagi razpoložljivih podatkov o e-izobraževanju odraslih v Sloveniji lahko podamo le zelo okvirno sliko o zmanjšani ponudbi e-izobraževanja. Podatki iz Pregleda ponudbe izobraževanja odraslih v Sloveniji  (Preglednica 2) v zadnjih dveh šolskih letih kažejo znaten upad glede na leto 2016/2017, in to tako števila izvajalcev, ki ponujajo programe e-izobraževanja, kot tudi števila tovrstnih programov. Gre le za grobo oceno, saj v Pregled izvajalci posredujejo podatke prostovoljno, zato slika ni popolna.

Naša prizadevanja

Na Andragoškem centru Slovenije (ACS) skušamo z različnimi projekti prispevati k uresničevanju nekaterih zastavljenih ciljev na področju e-izobraževanja in uporabe sodobne IKT v izobraževanju, ki so zapisani v različnih dokumentih in pobudah. Naj navedemo samo nekatere.

Razvoj e-izobraževanja se tesno povezuje z razvojem IKT. Ta pa prinaša veliko novih možnosti za posodabljanje e-izobraževanja in izobraževanja odraslih nasploh. Med novosti, ki se postopoma uveljavljajo in še naprej izpopolnjujejo, strokovnjaki uvrščajo navidezno in obogateno resničnost, resne igre, simulacije, mikro učenje, inteligentne tutorske sisteme in robote, učne analitike, mobilno učenje, odprto učenje, kamor sodijo tudi prosto dostopni izobraževalni viri (open educational resources – OER) in množični odprti spletni programi (massive open online courses – MOOC), personalizacija učenja, pripovedovanje zgodb, učenje z droni, akcijsko učenje, učenje v virtualnih studiih ipd. Zato smo se leta 2018 lotili posodabljanja priročnika o e-izobraževanju iz leta 2010. Namen priročnika je omogočiti izobraževalcem odraslih dostop do tistih znanj, ki jih potrebujejo pri vpeljevanju, razvoju, izpeljavi, upravljanju in zagotavljanju kakovosti e-izobraževanja. Obenem pa se bodo lahko seznanili z novostmi in trendi na tem področju.

V razvitem svetu se v podjetjih uveljavlja t. i. princip mikro učenja (micro learning). Gre za to, da se znanje posreduje zaposlenim na učinkovit način, običajno v knjižnici mikro lekcij na spletni strani podjetja. Informacije, ki jih zaposleni potrebujejo pri opravljanju svojega dela (za hitro rešitev nekega problema), so tako stalno dostopne, običajno v krajših formatih, kot so npr. video posnetki, infografike, animacije, kvizi ipd. Koncept mikro učenja je primeren za pridobivanje, osvežitev in posodabljanje znanja. Uporablja se tako v neformalnem kot formalnem izobraževanju. V letih 2017 in 2018 smo na ACS pripravili 161 video vodičev: 70 za učenje uporabe računalnika, 48 za uporabo pametnega telefona in 43 za učenje digitalnega ustvarjanja in programiranja. Na voljo so na portalu središč za samostojno učenje (SSU).

Že od leta 2013 sistematično zbiramo relevantne informacije s področja e-izobraževanja in deloma tudi s področja uporabe sodobne IKT v izobraževanju ter jih umeščamo v e-Kotiček o e-izobraževanju. V njem je sedaj na voljo več kot 800 spletnih povezav,  v pripravi je tudi njegova posodobitev.

Zaključek

Naj v zaključku navedem nekaj vprašanj, o katerih bi bilo vredno razpravljati: Kako bi lahko spodbudili razvoj e-izobraževanja in uporabo sodobne IKT pri izobraževanju in učenju odraslih? Kaj bi morali storiti za to, da bi se zapisane usmeritve v različnih dokumentih uresničevale v večji meri tudi v praksi? Kje so ovire in kako jih prebroditi? Vabim vas, da delite svoja razmišljanja.

Mag. Margerita Zagmajster je na Andragoškem centru Slovenije vodja središča za raziskave in razvoj. Med drugim se ukvarja tudi z e-izobraževanjem in uporabo sodobne IKT v izobraževanju in učenju. Je soavtorica priročnika o e-izobraževanju. Konceptualno je zasnovala e-kotiček in portal SSU, zanju tudi skrbi z vsebinskega vidika.