chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

Elektronisch platform voor volwasseneneducatie in Europa

 
 

Blogs

Majhni dogodki z velikim dometom (4/7)

31/05/2016
by Simona Kavčič
Taal: SL

Četrti strokovni dogodek EPUO, organiziran 25. maja v RIC Novo mesto, je posegel na vedno aktualno področje socialnih in državljanskih kompetenc. Na primeru odnosa do Romov in priseljencev smo govorili o pomenu premagovanja predsodkov, konstruktivnega sporazumevanja, strpnosti, izražanja in razumevanja različnih pogledov in sočustvovanja. Spoprijeli smo se z Einsteinovo tezo, da je težje razbiti predsodke kot atom, in se strinjali, da so predsodki trdovratni predvsem zato, ker krepijo občutek pripadnosti in varnosti.

Vizija o kulturni raznolikosti in pluralizmu se včasih že zdi na dosegu roke, potem pa se zgodi preizkušnja – nazadnje v obliki množičnega priseljevanja v Evropo. Naša strpnost in sposobnost medkulturnega dialoga sta spet na preizkušnji in njen izid ne kaže najbolje.

 

Skupaj za sožitje

/nl/file/img0411jpgimg_0411.jpg

Udeleženci omizja (glej program), ki ga je povezovala dr. Vera Klopčič, so imeli s predsodki različne izkušnje. Eni so otroci iz mešanih zakonov, drugi so se z Romi in priseljenci srečevali v življenju in pri delu. Na lastni koži so se lahko prepričali, da se predsodki in stereotipi pojavljajo na obeh straneh – pri večinskem in manjšinskem delu prebivalstva –, zato je tudi rešitve treba iskati tu in tam, še najbolje pa – skupaj! Torej 'nič za Rome brez Romov' je bil moto dogodka, zato je bilo še kako prav, da so bili ti med nastopajočimi pa tudi med udeleženci.

Predsodki delujejo tudi znotraj manjšinske populacije, ko na primer izobraženi Romi ne sprejemajo neizobraženih in revnih pripadnikov svoje skupnosti, se jih sramujejo in včasih celo zanikajo svojo narodnost. Mladi izobraženi Romi vsekakor lahko naredijo premike, vendar morajo postopati previdno in v stalnem stiku s tistimi, ki jih zastopajo, saj sicer izgubijo njihovo zaupanje. Zanimiv je tudi pojav nove hierarhije, ko Romi novodobne priseljence doživljajo kot grožnjo, ker se bojijo za svoje socialne prejemke. To spet govori v prid eni od Einsteinovih teorij, namreč, da je vse relativno.

/nl/file/collagejpg-7collage.jpg

Priznana strokovnjakinja in tudi sama Rominja, mag. Hedina Sijerčić iz Sarajeva, je v razpravi zagovarjala stališče, da ne gre izboljševati zgolj enega vidika, temveč je treba problematiko manjšin in priseljencev obravnavati celostno. Naštela je pet ključnih področij: zadovoljitev bivanjskih in drugih eksistenčnih potreb, zaposlitev, zdravstveno zavarovanje, izobraževanje ter spoštovanje in gojenje kulture posamezne narodnosti. Po njenem sta zadnji dve področji najbolj zapostavljeni, kar izobraževalce odraslih postavlja pred zelo raznovrstne izzive.

 

V delavničnem delu dogodka smo udeleženci izbirali med tremi temami: Medkulturni mostovi, Kaj moram vedeti o nakupovanju ter Podpora izobraževalcem odraslih pri razvijanju finančne pismenosti. V prvi delavnici so se pripadniki osmih držav z drugimi pogovarjali o njihovih izkušnjah na temo kulturne raznolikosti in sprejemanja drugačnosti ob prihodu v Slovenijo. V delavnici za ozaveščanje nakupovalnih navad, v kateri so sodelovali romski udeleženci, so ugotavljali razlike med potrebami in dobrinami, spoznavali pasti, ki prežijo na kupca v trgovinah, ter spoznali didaktično igro Romonopoli. Tema o razvijanju finančne pismenosti pa je bila namenjena strokovnim delavcem na področju finančne pismenosti in finančnega izobraževanja Romov – tako otrok kot odraslih. Predstavnik CSD Novo mesto je z vidika svetovalnega delavca zatrdil, da je finančna pismenost velikega pomena za ranljive ciljne skupine odraslih, še posebej za prejemnike socialnih transferjev.

/nl/file/img0455jpgimg_0455.jpg

Človek je socialno bitje, zato razen redkih izjem biva in deluje v skupnostih. Če se ravna v skladu z veljavnimi pravili posamezne skupnosti, ga ta sprejema, če ne, ga izloči. Če se posameznik prilagodi skupnosti, mora žrtvovati nekaj svoje individualnosti – in če se prilagodi preveč, izgubi svojo izvirnost. Kako torej preseči nekaj, kar je staro kot zemlja, kar nas spremlja, odkar vemo zase? Morda je čas za nove (učeče se) skupnosti in nova pravila? Vsekakor takšna, ki temeljijo na spoštovanju raznolikosti ter identitete in osebnega dostojanstva slehernega posameznika. Za kaj takega pa moramo dozoreti – kot posamezniki in kot družba!

 

Podobno kot v Celju, Slovenski Bistrici in Kranju, smo tudi ta strokovni dogodek EPUO zaključili z oblikovanjem manifesta po vzoru Manifesta za učenje odraslih v 21. stoletju oziroma njegove krajše različice (EAEA). Objavljen bo na spletni strani RIC-a Novo mesto.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

 

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik na ACS deluje na področju promocijskih in informacijskih dejavnosti. Je nacionalna koordinatorica za uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih. Zanimajo jo prodorni promocijski prijemi ter spodbujanje povezovanja in sodelovanja deležnikov v IO. 

 

 

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
Refresh comments Enable auto refresh

1 - 1 van 1 weergegeven
  • afbeelding van Simona Kavčič

    Vsi si zaslužimo možnosti in priložnosti v življenju. Ena izmed njih - ki odpira mnoga vrata tudi do drugih - je gotovo tudi možnost učenja, pridobivanja novih znanj in s tem novih priložnosti. Zaslužimo si jo prav vsi, ne glede na poreklo, ime, takšne in drugačne statuse ... Vendar pa je res ključno, da se za to potrudimo vsi. Presenetilo me je, ko je na okrogli mizi sodelujoči Rom po očetu jasno in glasno rekel, da se morajo tudi sami Romi rešiti predsodkov in morajo biti strpni eden do drugega, torej znotraj skupnosti. Da jih moramo sicer tudi mi obravnavati enakovredne sebi, ampak potruditi se morajo tudi sami. Biti Rom in imeti višjo izobrazbo? Po diplomi skrivati, da si Rom? Pa odnos skupnosti do izobraženih Romov? Kar samo se postavi vprašanje, ali si sploh želijo imeti znanja, vedenja. Njihovo življenje je res precej drugačno od našega, o tem ni dvoma. Pa vendar, živimo v istem času, v isti državi, potrebujemo približno enaka znanja, enake spretnosti, načeloma za vse veljajo ista pravila. Torej je vsaj delna asimilacija nujna, sožitje je nujno in posledično sprejemanje drugega in drugačnega. 

    Spodbudno in velike hvale vredno je zato prizadevanje vseh akterjev za opismenjevanje Romov, za spodbujanje njihovega učenja, izobraževanja, predvsem za to, da ne obupajo in vztrajajo, ker verjamejo. RIC Novo mesto je eden takih, ki ne obupa, ampak se trudi, da bi tudi Romi živeli dobro, da bi bili pismeni – razvijati želijo njihove kompetence, finančne, socialne in državljanske, pomembno je tudi sporazumevanje.

    Ljudje smo polni različnih predsodkov, smo tudi stereotipni. Pa večinoma vemo, da to ni prav. Zato se že danes potrudimo in tako tudi mi prispevajmo k boljšemu jutri.