chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE - Elektronisch platform voor volwasseneneducatie in Europa

Blogs

Vrtičkanje tudi za začetnike - na daljavo!

22/06/2020
door Oldina Redžepagić
Taal: SL

V okviru projekta Večgeneracijski center Gorenjske pripravljamo in izvajamo brezplačne vsebine z namenom vključevanja različnih ciljnih skupin, zlasti ranljivih. Nič drugače ni bilo niti v času epidemije. Kot strokovni delavci smo iskali e-vsebine, ki bi pritegnile tudi manj digitalno vešče udeležence, katerih želja po vsebini bi bila večja od strahu pred digitalnimi ovirami. Naša želja pa je bila v dani situaciji ohraniti stik z našimi udeleženci in priti do novih, tudi iz drugih koncev Slovenije. 


Tako je nastala ideja o srečanju vrtičkarjev v spletni aplikaciji Jitsi Meet. Povabiti vse, izkušene vrtičkarje, ki bodo svetovali tistim, ki se na pot sadik in semen šele podajajo. Druženje vrtičkarjev je bilo načrtovano kot enkratno srečanje, a smo že po prvem pogovoru vedele, da se bomo še srečevale.
Opravila povezana z vrtičkom se za izkušene vrtičkarje začnejo precej prej, kot smo na pripravo vrta pomislili mi, začetniki na tem področju. Bi pomislili na to, da sami posadite ali posejete kaj, če bi preživljali dneve 'običajnega' marca in ne takšnega… kot je bil letošnji? Situacija v kateri smo se znašli, je bila drugačna. Samoumevne stvari so naenkrat postale vprašljive, marsikdo od nas se je poslovil od hitrega vsakdana in celo od službenih obveznosti. 
Ampak narava- narava je živela in cvetela v polnem sijaju. Vreme je bilo idealno. Kako torej porabiti čas, ki je bil mnogim morda prvič v življenju podarjen in prepuščen, da ga izkoristijo kakor želijo sami. 

 

 

Tiste, ki imajo hiše in vrtove, je lepo vreme pognalo na vrtove, med zelenjavne in cvetlične gredice. Kaj pa tisti, ki te možnosti nimamo? Vrtičkanje smo dolgo povezovali s starejšimi generacijami, vedno  bolj pa se jim pridružujejo tudi mlajše družine, zlasti tiste, ki živijo v mestih. Vemo, da ni tako samoumevno imeti tisti svoj kos zemljice, ki ne pomeni samo samooskrbe in ekološko pridelane hrane, ampak nudi tudi vsakodnevno rekreacijo, za marsikoga predvsem sproščanje. To pa ni tako slabo?
Morda pa bi lahko izkoristili svoje balkone ali celo prazne okenske police? Ampak kako začeti?


Da bi bila uporaba različnih videokonferenčnih aplikacij za udeležence čim lažja, smo zaposlene na Ljudski univerzi Jesenice pripravile pisna navodila in posnele kratke video posnetke za njihovo uporabo prek računalnika in pametnih telefonov, ki smo jih predhodno poslale vsem udeležencem, prijavljenim na aktivnost. Glede na digitalno predznanje udeležencev, smo po lastni presoji izbrale aplikacijo, ki bi bila zanje najlažja. Poleg tega smo pred vsako aktivnostjo organizirale še t. i. »čajanko«. Tako smo poimenovale dogodek, na katerem smo preverile, če udeleženci lahko samostojno vstopijo v aplikacijo. V kolikor se je kje zataknilo, smo poklicale posameznika ter ga preko telefonskega klica usmerjale kako to lahko storijo. V večini primerov so bili uspešni že pri prvem poskusu. 
Prvo srečanje je bilo aprila, v začetku setvene sezone. Kot načrtovano, smo bile udeleženke tako začetnice, ki v življenju nismo še ničesar posejale, kot tudi dolgoletne izkušene vrtičkarice. Vrtnarjev to sezono ni bilo med nami. Vprašanja so pričela dobivati odgovore. Kateri so dobri in slabi sosedje, kdo prodaja najboljša semena in sadike, kako proti škodljivcem na vrtu, kako se vzgajajo kalčki… zaključile smo z dogovorom, da do naslednjega srečanja vsaka izmed nas posadi vsaj eno vrtnino. Tiste, ki nimamo svojega koščka zemlje, bomo sadile v cvetlična korita. Da se ne da? Pa kaj še.


Čez slab mesec smo se vrtičkarice ponovno srečale. Da smo res izpolnile dogovor, ki smo ga sklenile na prvem srečanju, smo dokazovale s fotografijami. Peteršilj, jagode in česen enako dobro kot na vrtu, zrastejo tudi v cvetličnem koritu. Ste vedeli, da se kalčkov ne sadi, ampak se vzgajajo tako, da jih namakamo v posodi, iz katere odteče odvečna voda? Tudi jaz ne. Na drugem srečanju, smo se tudi začetnice počutile že hudo izkušene. Zaradi peteršilja? Ja, tudi.

 

Pripravljene smo bile na nov dogovor. Tokrat smo se odločile, da vsaka izmed nas posadi nekaj nenavadnega, eksotičnega in na tretjem druženju, ki je načrtovano za mesec avgust, poročamo o uspehu. Zaenkrat bomo sadile arašide, ingver, avokado, melone... 
Avgustovsko srečanje pa seveda ni namenjeno samo poročanju o rasti eksotičnih rastlin. Prave vrtičkarice se bomo bahale tudi z uspehom vrtnin, ki od aprila že pridno rastejo ob dobrih sosedih.
Delo na daljavo je predstavljalo velik izziv za vse, tako zaposlene kot tudi naše udeležence. Za nas je to pomenilo nov način sodelovanja in podajanja znanja, udeleženci pa so se čez noč morali prilagoditi na življenje preko računalnika. Veliko potrpežljivosti, motiviranosti in zlasti iskanja prednosti v takšnem načinu dela, je prineslo rezultat- zadovoljni udeleženci. 

 

 

 

Oldina Redžepagić je na Ljudski univerzi Jesenice zaposlena kot tajnica VIZ, deluje pa tudi kot svetovalka v Središču za samostojno učenje.

 

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn Share on email