Sedaj, ko delam od doma in imam več časa za razmislek in za urejanje vseh tisti stvari, za katere se prej nekako ni našlo časa, imam tudi možnost narediti inventuro dosedanjega dela in sodelovanja v raznoraznih projektih. Dejstvo je, da je moje delo na ljudski univerzi večinoma usmerjeno v projektno delo, pa naj bodo to vodenje nacionalnega projekta, preko katerega sem dobila možnost zaposlitve na Ljudski univerzi Ormož, ali pa sodelovanje v mednarodnih projektih, ki sodijo k osebnemu in profesionalnemu razvoju zaposlenih ali k vključevanju občanov v različne projektne aktivnosti.

Ker moje delo kot izobraževalka odraslih temelji predvsem na vodenju projektov in izpolnjevanju projektnih prijavnic (tako nacionalnih kot tujih), sem se v tem času bolj poglobila v projekte, ki smo jih v zadnjih treh letih izvedli. Tri leta je obdobje, ki je še zajeto v tisto rubriko v prijavnici, kjer je potrebno vpisati, v katere projekte je moja organizacija bila vključena. Tri leta je obdobje, ko so se nekateri izmed teh projektov zaključili in se že kažejo rezultati in tudi učinki tega dela.

In kaj se je v teh treh letih na področju sodelovanja v mednarodnih projektih dogajalo na naši ljudski univerzi? Marsikaj, bi bil moj prvi odgovor, ki pa ne bi zajel vse širine in globine dosedanjega dela in vloženega truda. Pa gremo kar od začetka.

V mednarodnih projektih smo doslej sodelovali v programih Erasmus+, Evropa za državljane in Evropska solidarnostna enota, torej smo dejavni na področju izobraževanja odraslih in na področju mladine.

Najbolj smo dejavni pri prijavah, ali kot prijavitelj ali kot projektni partner, na program Evropa za državljane. Od leta 2017 do danes smo tako sodelovali v sedmih projektih od tega smo v šestih bili projektni partner in v enem vodilni partner. Pri tem smo sodelovali z vodilnimi projektnimi partnerji iz Nemčije, Poljske, Hrvaške in Slovenije, seveda pa so bili vključeni projektni partnerji drugih držav. Skupno smo v projektne aktivnosti vključili skoraj 600 oseb iz našega lokalnega okolja. Pri tem smo pokrivali raznovrstne teme od pomembnosti prostovoljstva, do podjetništva, kulturne dediščine in zbiranja in beleženja lokalnih zgodovinskih zgodb.

Izkazali pa smo se tudi v programu Erasmus+ KA1, saj smo uspešno prijavili pet projektov tako na področju izobraževanja odraslih kot na področju mladine, v dveh pa smo projektni partner. Do sedaj smo izvedli osem mobilnosti za odrasle, v katerega smo vključili 15 oseb. Na mobilnosti smo se odpravili na Poljsko, Škotsko, Hrvaško, Ciper in Severno Makedonijo. V tem času smo pričakovali tudi dva obiska na sledenje na delovnem mestu iz Španije in Poljske, ki pa zaradi znanih razmer, nista bila realizirana. Na področju mladine smo najprej omogočili dvajset mladim osebam iz rejniških in ranljivih družin srečanje in letovanje v Novem Vinodolskem, kasneje pa smo gostili 24 mladih, ki so pri nas spoznavali mlade podjetnike s področja kmetijstva in moderne pristope v kmetovanju.

V teh zadnjih treh letih pa smo uspešno izvedli tri projekte namenjene mladimi prostovoljcem in tako v našem okolju gostili že šest mednarodnih prostovoljcev. Do sedaj smo pripeljali mlade iz Bosne in Hercegovine, Poljske, Italije, Turčije in Francije, ki so v našem lokalnem okolju predstavljali svojo državo, kulturo, jezik in širili pomen in prednosti sodelovanja v mednarodnih prostovoljskih projektih.

Ampak samo številke in naštevanje niso dovolj, potrebno je pogledati, kaj so nam sodelovanja v teh projektih prinesla. Kakšne so torej prednosti sodelovanja v projektih?

Prva in najbolj očitna prednost je zagotovo prepoznavnost v lokalnem okolju. Različne lokalne inštitucije, udeleženci naših aktivnosti, lokalna skupnost in drugi občani vidijo v nas organizacijo, ki vedno znova prinaša nove vsebine v lokalno okolje in omogoča posameznikom in skupinam sodelovanje v različnih projektnih aktivnostih doma in v tujini. Pomembno se nam zdi to, da se na ta način povezujemo z drugimi, kar krepi sodelovanje, umešča organizacijo na zemljevid projektnega dogajanja in jo odpira v svet. S tem prinašamo v lokalno okolje nov zagon.

Vsi vključeni v projektne aktivnosti imajo lepe spomine na sodelovanje. Še vedno nas zaposlene kdo na ulici pocuka za rokav in vpraša ali bo možno spet kdaj sodelovati v kakšnem projektu oz. kako je bilo fajn, ko smo šli tja in tja. Tako je na primer naše prostovoljno gasilsko društvo na enem izmed teh projektov dobilo priznanje za mednarodnega naj prostovoljca, naše mentorice ročnih del pa so pridobile ogromno novih idej in izkušenj za svoje delo. Na podlagi enega projekta smo začeli raziskovati življenje zadnje ormoške grofice Irme, kar je posledično vodilo v objavo dveh strokovnih člankov v publikaciji Zgodovinskega društva Ormož. Med mladimi iz lokalnega okolja in mednarodnimi prostovoljci se je stkala vez prijateljstva, ki je ne pretrga niti razdalja, ko se naši prostovoljci vrnejo domov.

Ena izmed prednosti je tudi izboljšanje kompetenc zaposlenih, predvsem z udeležbo na različnih strukturiranih seminarjih ali sledenjih na delovnem mestu. Pri mobilnostih je pomembna osebna rast posameznika, širjenje obzorij, pridobivanje samozavesti, razgledanosti. Pridobijo se novi pogledi na stvari, drugačni vzorci reševanja težav, opravljanja določenega dela, vzpostavljanja in gradnje odnosov. Vsi zaposleni, ki smo se na različne mobilnosti odpravili, posledično postajamo pri svojem delu bolj suvereni, znamo podati primere iz drugih okolij, navade drugih kulturnih okolij in postajamo bolj tolerantni in sprejemljivi za drugačnost. Pridobili smo na samozavesti, izboljšali smo si komunikacijske in organizacijske kompetence, izboljšali smo poznavanje različnih evropskih držav in njihovih kultur, hkrati pa zmanjšali stereotipe oziroma napačne predstave, ki jih imamo o določenih kulturah. Bolje smo spoznali različne priložnosti sodelovanja v mednarodnih projektih oziroma možnosti, ki jih nudi Evropska Unija, pridobili pa smo si tudi nove projektne partnerje, saj sodelovanje v takšnih projektih omogoča večjo povezanost držav EU oziroma organizacij iz različnih držav. Posledično smo v našem delovanju izboljšali jezikovne programe in pridobili nove skupine v podjetjih, izboljšali smo ponudbo v drugih programih in našim udeležencem pripravili bolj kvalitetne dejavnosti.

Najpomembnejša prednost pa je, da nas je tudi nacionalna agencija prepoznala kot primer dobre prakse, najprej s tem, da nas je povabil k sodelovanju na valorizacijski konferenci Od Nice do potice 2019, nato pa nas je počastila z nagrado Jabolko kakovosti 2019. Čeprav se v lokalnem okolju trudimo in si prizadevamo za čim večjo prepoznavnost, nismo pričakovali, da bomo naredili in pustili tako dober vtis, ki nam bo omogočil pridobitev tako pomembne nagrade.

Če je kdo v dilemi ali sodelovati ali ne sodelovati v mednarodnih projektih, je odgovor na to vprašanje, zagotovo sodelovati v mednarodnih projektih, zagotovo vključiti lokalno prebivalstvo v projektne aktivnosti, zagotovo pripeljati mlade prostovoljce v lokalno okolje, zagotovo se truditi in biti primer dobre prakse, saj nam vse to omogoča, da rastemo in se razvijamo še naprej. 

Ana Kaučič je zaposlena na Ljudski univerzi Ormož kot organizatorka izobraževanja. Zadolžena je za pisanje projektov, izvajanje nekaterih odobrenih projektov in vodenje tečajev angleškega jezika. Z izobraževanjem odraslih se srečuje tri leta, pred tem pa je bila zaposlena na osnovi šoli kot učiteljica angleščine.