chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

Pjattaforma Elettronika għat-Tagħlim għall-Adulti fl-Ewropa

 
 

Blog

Vrednotimo in opisujemo digitalne veščine

05/03/2019
by Tanja Logar
Lingwa: SL

/mt/file/europassjpg-3europass.jpg

Delovna mesta zahtevajo še vse kaj drugega kot digitalno znanje, pomirja Špela Pogačnik Nose. FOTO: Shutterstock

Delovna mesta zahtevajo še vse kaj drugega kot digitalno znanje, pomirja Špela Pogačnik Nose. FOTO: Shutterstock

 

Tehnološkemu razvoju in vseobsegajoči digitalizaciji gospodarstva sledijo tudi zahteve in pričakovanja trga dela. Tako so med čedalje bolj iskanimi veščinami uporaba računalnika in poznavanje programske opreme. Vse več je delovnih mest, ki zahtevajo digitalne kompetence, zato se razvijajo tudi načini in vzorci, kako lahko kandidat delodajalcu čim bolj natančno in korektno predstavi raven svojega digitalnega znanja, sploh na pretočnem mednarodnem trgu dela. Sistem, ki različne nacionalne zgodbe spravi na skupni imenovalec, je europass.

Uporabniki so včasih v obrazcu europass navajali digitalne kompetence tako, da so zgolj našteli nekaj programov (word, excell, internet), kar je premalo povedalo o tem, kaj v resnici znajo. Od junija 2015 pa je te veščine v europassu treba natančneje opredeliti in se samooceniti po lestvici, ki temelji na evropskem okviru digitalnih kompetenc za državljane DigComp.
 

Pet digitalnih kompetenc


Kot je pojasnila Špela Pogačnik Nose iz nacionalnega centra Europass, ki deluje v okviru centra za poklicno izobraževanje, ima digitalni referenčni okvir (podobno kot jezikovni) nastavke za vrednotenje znanja na različnih ravneh. Posameznike usmerja pri samooceni ravni oziroma globine znanja pri obdelavi informacij, digitalni komunikaciji, ustvarjanju vsebin, varnosti in reševanju problemov. »Ni vseeno, ali iščem informacije na spletu po sistemu 'slepa kura zrno najde' ali uporabljam naprednejše načine iskanja informacij, ali znam informacije shraniti v različnih formatih, v oblaku, jih na enostaven način ponovno poiskati,« na primeru oriše sogovornica.

Ker je tovrstne veščine težko ubesediti, europass spodbuja uporabnike, da programe, ki jih uporabljajo, nato razvrstijo še v smiselne sklope. Na primer: bolj pomembno je, da uporabnik zapiše, da zna uporabljati program za pripravo infografike, manj pa, kateri program je to. Torej: »Referenčni okvir je osnova, s katero opredelimo raven, v nadaljevanju pa lahko dopolnimo tudi sklope konkretnih programov oziroma konkretna orodja, s katerimi znamo delati.«

 

 

Avtorici prispevka sta Milka Bizovičar in Božena Križnik, novinarki slovenke časopisne hiše Delo. Milka Bizovičar je dolgoletna sodelavka uredništva, specializirana za področja trga dela, zaposlovanja in ostalih vsebin, vezanih na človeške vire, Božena Križnik pa poroča o delu z mladimi, oglaševanju in nepremičninskem trgu. Prispevek je bil pripravljen v sodelovanju s Špelo Pogačnik Nose, koordinatorico projekta Europass na Nacionalnem centru Europass (Center RS za poklicno izobraževanje).

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn