chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE - Eiropas Pieaugušo izglītības e-platforma

Emuārs

Virus in omejitev gibanja – izziv in priložnost za izkušenjsko učenje za vse, brez izjem!

30/03/2020
Darja Kušar
Valoda: SL

In kako poteka soočanje z izzivi, z akcijo, s posameznimi dejanji, s prakso, ki se izkaže za dobro ali slabo, s spremembami... vse to je pa vedno povezano z učenjem!

 

Situacija pri nas: Na trinajsti dan v marcu, na petek smo odšli domov z vsemi pripomočki in papirnim materialom, ki nam omogoča delo od doma. Cel vikend smo zbirali in kopičili informacije iz različnih virov o širitvi virusa in ukrepih v naši državi in v svetu. V ponedeljek dopoldne si je doma vsak po svoje uredil prostor, kjer bo lahko delal do preklica.

Prištevam se med tiste, ki smo odrešeni (pre)zgodnjega vstajanja in hitenja brez mirnega zajtrka, drugi so rešeni še prometnega pritiska ob začetku in koncu delovnega dne, morebitnega medsebojnega nezadovoljstva med sodelavci in še marsičesa, vendar...

...potrebno se je na novo organizirat, se prilagodit na to novo situacijo, saj se je ustaljena časovna razporeditev službenih, družinskih, starševskih, prostočasnih in drugih obveznosti sesula. *Še dobro, da so nam določene “obveznosti” prepovedali, da je organizacija lažja, ali pa težja.

In zdaj se vsi vsak dan sproti učimo!

Če učenje razumemo kot proces spreminjanja vedenja na podlagi novih informacij in izkušenj, in ne le kot proces, kjer pridobivamo informacije, potem z učenjem spreminjamo sebe, bogatimo svoje izkušnje in znanje ter s tem spreminjamo svojo osebnost.

Privoščimo si to priložnost, da se učimo, vsak po svoje.

Zdaj počnemo vse doma: spimo, jemo, delamo in se učimo. Za spanje potrebujemo red, mir in udobje. Ponudba hrane mora biti  zdrava in pestra, izbor pameten in prilagojen našim potrebam. *Potrebe pa so se spremenile, saj je naše gibanje omejeno.

Pri delu in učenju potrebujemo vse našteto: red, mir, udobje, pestro ponudbo in pameten izbor, samoprilagojen našim potrebam.

Pri vsem pa potrebujemo prostor in čas. Prostor so nam sicer omejili, čas pa je v celoti samo naš in vsega si moramo sami organizirati. Tu se lahko tudi zalomi.

Na socialnih omrežjih se je prenos posameznih preverjenih in včasih nepreverjenih informacij in komentarjev multipliciral preko obvladljivosti. Če nisi bil ves čas priklopljen, sploh nisi bil več na tekočem, čeprav nisi nič zamudil, saj so socialna omrežja poslala prostor sprostitve negativne energije, ki se je nabirala v nezadovoljnih posameznikih. Vsem se pač ne da takoj ugoditi. Situacija je nova za vse, tudi tiste, ki niso zaprti v svojih domovih, in tiste, ki morajo odločati, kako bomo korakali skoznjo.

Vendar so socialna omrežja za marsikoga tudi priložnost, da se v tem bolj gledanem času predstavi, promovira svojo dejavnost. So priložnost, da obujamo spomine z objavo starih fotografij, na drugačen način vzdržujemo, obujamo in vzpostavljamo nove stike in prijateljstva. Medsebojna podpora je v tem času še kako pomembna, tako doma, kot virtualno najširše na spletu.

Ne postanimo drug drugemu gladiatorji, zaprti v neomejeni virtualni areni, kjer so vsa sedišča kontaminirana z virusom.

Učenje in še bolj učenje učenja je sprejemanje obstoječega, ugotavljanje morebitnih pomanjkljivosti, popravljanje, izboljševanje, prenašanje naprej v smeri vseživljenjskega učenja.

Kot za knjižico Opisniki temeljnih zmožnosti Učenje učenja bom povzela, da je učenje učenja orodje ali način obvladovanja (nadvladovanja) sveta okoli sebe. In v učenje te ne more nihče prisiliti, razen življenje samo.

Življenje, tokrat najmanjši virus, je bil tisti (na)silnik, ki nas je vse, brez izjem zapeljal na pot učenja.

Odprte so neskončne možnosti soočanja z izzivi, možnosti iskanja novih poti in ustvarjanja rešitev. Nenehne izboljšave in iskanje najboljših načinov nas vodi v kakovost. Kakovost je način življenja, je vseživljenjsko učenje.

 

 

 

Darja Kušar je univ. dipl. teologinja in univ. dipl. filozofinja, strokovna delavka, vodja projektov, zaposlena na Ljudski univerzi Slovenska Bistrica.

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn Share on email
Refresh comments Enable auto refresh

Tiek rādīts 1. - 2. no 2
  • Lietotāja Sara Emeršič attēls
    Zanimivo je, koliko več je človek v resnici sposoben, ko ga življenje prisili v določeno situacijo. In res, tako mala stvar kot je virus, ki ga s prostim očesom niti ne moremo videti, nas je vse prikovala v naše domove. Na prvi pogled to zveni že skoraj idealno. Človek bi si predstavljal v glavi sliko nekoga, ki v pižami sedi na kavču, pije kavo in brska po računalniku. Skoraj bi lahko bila filmska scena. Vendar vse ni tako rožnato. Sploh za tiste, ki smo starši, je služba tudi nekakšen odklop od vseh vsakdanjih stvari, zdaj pa doma navegiramo med delom za službo in skrbjo za družino. Vsak dan znova se znajdemo v dani situaciji in se skušamo z njo kar najbolje spoprijeti. 
    Smo pa ljudje tudi družbena bitja, nezmožnost iti ven in se družiti je marsikoga doletela nepripravljenega. Tehnologija nam je sicer v veliko pomoč, vendar tako kot je napisala Darja, zdaj na spletu najde človek ogromno negativnih komentarjev; ljudje svoje strahove prenašajo s tipkovnico na ekran, in če si po naravi bolj pesimist, te to lahko spravi skoraj da ne v depresijo. Zato je tudi tu ena od priložnosti, da se človek nauči spopadati z negativnimi situacijami, jih v čim večji meri obvladati in enostavno, preživeti. 
    Da pa ne zaključim tako pesimistično, mislim, da nam je življenje (t.j. mali virus) dalo tudi zelo lepo priložnost, da se posvetimo sebi, družini, hobijem itd., saj v tem hitrem svetu morda doslej nismo imeli toliko časa in energije. Zdaj imamo priložnost, izkoristimo jo! 
  • Lietotāja Maruša Mohorič attēls
    Darja, pozdravljeni,

    hvala za delitev vaše izkušnje, s katero se srečujemo tudi mi, sodelavci Nacionalne podporne službe EPALE, ki v tem obdobju delamo od doma.
    Delo od doma ima prav zagotovo tako prednosti kot tudi slabosti. Eno večjih prednosti, ki jo sama občutim je ta, da mi zjutraj ni potrebno "v avto in na poti". Verjetno bo temu prikimal marsikdo, ki dnevno zaradi delovnih obveznosti migrira v bolj oddaljene kraje. 
    Kaj pa slabosti? Ja, smo doma, a hkrati v službi... Službeno delo se je pred tem resda pojavilo tudi doma, a zdaj je to postala stalnica. Pri meni je tako miza v osrednjem prostoru poleg jedilne mize postala še delovna miza...

    Vsekakor verjamem, da zmoremo in da bomo tekom te situacije prišli tudi do kakšnega novega spoznanja, ki bo vplival na naše vsakdanje življenje in delovne obveznosti!

    Maruša Mohorič