chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

Eiropas Pieaugušo izglītības e-platforma

 
 

Emuārs

Moje ulice – pričevanja in zgodbe o Ljubljani

24/08/2015
Ajda Turk
Valoda: SL
Document available also in: EN

Moje ulice je projekt, ki ga je izpeljal Inštitut Divja misel. Mednarodnemu občinstvu ga je predstavila Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje.

/lv/file/promenada-moje-ulicejpgpromenada-moje-ulice.jpg

Fotografija: RTV SLO, Val202

Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) je za evropski projekt ECIL (Evropsko spričevalo medgeneracijskega učenja), ki je bil deležen podpore Evropske komisije, zbrala številne primere dobre prakse, vsekakor pa tiste, ki po njenem mnenju najboljše prikazujejo, kaj je medgeneracijsko učenje. Med njimi je tudi projekt Moje ulice, ki ga je vodil Inštitut Divja misel.

Projekt Moje ulice je projekt zbiranja pričevanj in zgodb o Ljubljani – o tem, kako je bilo nekoč. Osebne zgodbe in spomine so ustvarile topografijo mesta Ljubljana. Projekt je bil usmerjen hkrati v preteklost in v prihodnost. V prvem delu  je bilo treba poiskati zanimive sogovornike. Intervjuvanci so z njimi posneli dolge pogovore in tako spoznali neznane junake. Mnogi so bili motivirani, da skupnosti predstavijo svoje izkušnje. Zgodbe so zbirali s pogovori v živo in tudi po telefonu, člani Divje misli pa so bili veseli tudi sporočil, ki so se nabrala v njihovih elektronskih nabiralnikih. Zgodbe so zbirali tudi ob nedeljah, ko so jih predstavili javnosti v Botaničnem vrtu Ljubljana. V projektu so se tako združile različne generacije, v ustvarjalnem procesu so se učile druga od druge in med njimi so nastale pomembne medgeneracijske vezi. Intervjuje so vodili mlajši, se iz njih učili; da so jih lahko objavili, so morali izluščiti tudi z njihovega vidika mladih pomembne misli, jih organizirati in strukturirati. Intervjuvanci pa so bili starejši prebivalci Ljubljane, ki so razmišljali o tem, kaj bi bilo zanimivo, da bi vedele mlajše generacije.

V drugem delu projekta je bilo treba zbrane zgodbe oblikovati in objaviti tako, da so bile zanimive za vse generacije. Ker je šlo za posredovanje spominov, jih je bilo pomembno postaviti v ustrezno obliko. Zgodbe so morale biti berljive in privlačne. Oživele so na spletni strani Radia Študent, v Botaničnem vrtu so jih pripovedovali vse poletje, organiziran je bil tudi radijski program. Moje ulice in film o mestni Kavarni Union so doživeli svojo uprizoritev. Divja misel je skupaj z Mestnim muzejem Ljubljana začela zbirati spomine in stare družinske fotografije. Zbirko zgodb, ki so jo spremljale zbrane fotografije, so nato razstavili. Fotografije je prispeval Muzej novejše zgodovine Slovenije, zgodbe pa so dali v arhiv Mestnega muzeja Ljubljana in v Mestno galerijo Ljubljana.

Več o projektu, zgodbah in dogodkih preberite tukaj.

/lv/file/mojeulicejpgmoje_ulice.jpg

Dušana Findeisen, Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje


Dr. Dušana Findeisen je strokovna izvedenka za področje dejavne starosti, medgeneracijskega sodelovanja, prostovoljstva in izobraževanja starejših. Leta 1984 je skupaj s prof. dr. Ano Krajnc ustanovila Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, kjer razvija in raziskuje izobraževanje starejših – njegov pomen za starejše in družbo. 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn