chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE - Piattaforma elettronica per l'apprendimento degli adulti in Europa

Blog

Središča za samostojno učenje se predstavijo

15/07/2019
di Anita Jug Došler
Lingua: SL

Z razvojem organiziranega samostojnega učenja (OSU) (več na https://www.acs.si/projekti/domaci/sredisca-za-samostojno-ucenje/) se je Andragoški center Slovenije (ACS) (več o področjih dela ACS je na https://www.acs.si/podrocja-dela/) začel ukvarjati že leta 1993. Središča za samostojno učenje (SSU) so v Sloveniji nastala po zgledu Velike Britanije – po modelu t. i. odprtega učenja, za katerega je značilno prilagajanje učenja in izobraževanja potrebam posameznika.


Kako se je vse skupaj začelo?

Koncept OSU je bil vzpostavljen že kmalu po letu 1900 z J. Deweyjem in E. C. Lindemanom. Ta sta za uspešen proces OSU izpostavila pomembno vrednost izkušnje posameznika in njegovega lastnega odločanja za tovrstno učenje. M. S. Knowles je k njunemu konceptu leta 1975 še dodal, da je OSU proces, za katerega sta ključni posameznikova sposobnost in zmožnost odločanja za OSU s pomočjo ali brez pomoči drugih ljudi, da bi ta lahko ugotovil, kakšne so njegove potrebe po OSU, katerim učnim ciljem naj sledi ter kakšne učne strategije in gradiva naj pri tem uporablja, da ga bodo pripeljali do uspešnih rezultatov. Ob tem je v ospredje postavil tudi pomen razvoja posameznikovih spretnosti in veščin ter njegovih zmožnosti za samoregulacijo, samozadostnost in samokontrolo pri OSU. Kasneje se je teorija samostojnega učenja utemeljevala tudi prek dela A. Tougha in raziskav o učnih projektih odraslih. A. Tough se je pri svojem delu opiral na raziskavo o motivacijskih usmeritvah odraslih, ki jo je opravil Houle. Ta je v devetdesetih v svoji raziskavi ugotovil tri temeljne učne usmeritve, in sicer: usmeritev k ciljem, k dejavnosti in k učenju.


Značilnosti organiziranega samostojnega učenja

Pri OSU učeči se posameznik prevzame glavno odgovornost za učni proces. Osebne karakteristike temeljijo namreč na želji, izbiri ali prioriteti učečega se, da prevzame odgovornost za svoje učenje, tako z vidika načrtovanja kot tudi izpeljave in vrednotenja, pri tem pa mu lahko pomagajo tudi druge osebe ali ustanove. Ob tem je bistvenega pomena tudi, da posameznik sam ali ob pomoči drugih oblikuje učne in/ali izobraževalne cilje, ki v celotnem procesu sestavljajo temeljni okvir za načrtovanje, spremljanje in prepoznavanje posameznih učnih korakov in potreb udeleženca SSU za doseganje rezultatov učenja.

Z delovanjem SSU se udeležencem zagotavlja:

  • brezplačna učna aktivnost,
  • uporaba učne tehnologije ter
  • kakovostna organizacija okolja za učenje (prostor, opremljen z računalniškimi učnimi mesti z dostopom do spleta, multimedijskih in drugih učnih gradiv) z možnostjo strokovne podpore, ki jo v SSU nudi za to usposobljen strokovnjak.

S ciljno dejavnostjo samostojnega učenja udeleženci SSU krepijo svojo učno naravnanost in uresničujejo učne cilje. SSU jim omogoča brezplačno informiranje in svetovanje o uporabi različnih načinov samostojnega učenja ter utrjevanje uspešnih pristopov k učenju in izobraževanju, zaradi česar so SSU pomembna podpora tradicionalnemu učenju in izobraževanju. Z delovanjem SSU se posameznikom zagotavlja dostop do učenja za pridobitev in/ali obnavljanje znanj, spretnosti in temeljnih zmožnosti, uresničevanje vseživljenjskega učenja in učenja za krepitev in uporabo IKT, učenja različnih jezikov ter drugih aktualnih učnih in/ali specializiranih vsebin. V skladu z navedenim pa je za delo v SSU potrebno ustrezno in kontinuirano usposabljati tudi strokovne delavce, zaposlene v SSU.

 

Kako je organizirano samostojno učenje umeščeno v sistem izobraževanja odraslih?

V času od 2014 do danes so nastale mnoge nove pobude ter bili sprejeti številni strateški dokumenti tako na nacionalni kot tudi evropski in svetovni ravni, ki zadevajo delovanje SSU. Med ključnimi nacionalnimi dokumenti je Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1) iz leta 2018, po katerem je svetovalna dejavnost pri samostojnem učenju del javne službe na področju izobraževanja odraslih (IO) (več o tem 52. člen). V skladu z ZIO-1 se v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) v letu 2019 pripravljajo Smernice za izvajanje svetovalne dejavnosti na področju IO, katerih sestavni del je tudi svetovalna dejavnost pri samostojnem učenju. Za pripravo slednjih je zadolžen ACS.

 

Delovanje mreže središč za samostojno učenje

V letu 2018 je v mreži SSU delovalo 35 SSU in dve podružnici SSU (SSU so bili locirani večinoma pri ljudskih univerzah, pa tudi pri zasebnih izobraževalnih organizacijah in knjižnicah). 

ACS mreži SSU po Sloveniji zagotavlja razvojno in strokovno podporo, skrbi za vzdrževanje in posodabljanje portala SSU in spremljanje delovanja SSU s pomočjo računalniške aplikacije SSU, ki jo po potrebi tudi razvija in posodablja.

Delovanje SSU, ki dosegajo kriterije, opredeljene z Odredbo o standardih in normativih v izobraževanju odraslih, sofinancira MIZŠ.

SSU po Sloveniji so v lokalnem okolju doživeli dober odziv, kar potrjujejo tudi podatki iz aplikacije za spremljanje uresničevanja Resolucije o nacionalnem programu IO v Sloveniji za obdobje 2013–2020 (ReNPIO) in aplikacije SSU. Podatki kažejo, da se število udeležencev SSU z leti povečuje (Preglednica 1).

Skupno povprečje svetovalnih ur na udeleženca za leto 2018 znaša 13,97, skupno povprečje učnih ur na eno evidentirano svetovalno uro za leto 2018 pa 2,4 (Aplikacija SSU, 2019). Kljub naraščanju števila udeležencev v SSU opažamo še zmeraj nezadostno doseganje določenih ciljnih skupin, kot so denimo ranljive skupine, pri čemer se pojavlja dokaj velika heterogenost med posamičnimi izvajalskimi organizacijami in njihovimi lokalnimi okolji.

V Grafu 1 prikazujemo vrsto gradiva, ki ga udeleženci uporabljajo pri OSU v SSU, v času od 2015 do vključno 2018.

Iz grafa je razvidno, da pri OSU v času od 2015 do 2018 narašča uporaba spletnih virov in spletnih gradiv, velik delež udeležencev SSU pa pri OSU še vedno uporablja pisna gradiva. V letih 2017 in 2018 smo na ACS pripravili tudi 161 video vodičev, namenjenih brezplačni uporabi in učenju: 70 za učenje uporabe računalnika, 48 za uporabo pametnega telefona in 43 za učenje digitalnega ustvarjanja in programiranja. Ti so javno objavljeni in dostopni na portalu SSU (na https://portalssu.acs.si/gradiva/javna/nfi).

 

Za zaključek

Zavedati se moramo, da imajo danes ljudje različne vrste ovir pri vključevanju v kakršnekoli oblike učenja in izobraževanja ter usposabljanja, kot so npr.: slabo znanje pisanja in sporazumevanja, pomanjkanje motivacije za učenje, nizka raven razvitih temeljnih zmožnosti, nezadosten razvoj potrebnih spretnosti za pridobitev zaposlitve ali opravljanje dela ter vključevanje v družbeno skupnost ipd. V Sloveniji se s tovrstnimi problemi spopada več kot 20 % populacije, odvisno od geografske pozicije, sektorja oz. področja, v katerem so posamezniki zaposleni ter drugih razlogov, ki jih potiskajo na rob ali v družbeno izključenost. Tako je v prihodnosti ohranjanje in posodabljanje delovanja in dejavnosti SSU pomembno tudi z vidika uresničevanja vseživljenjskega učenja, ki se preko SSU prav tako udejanja. Slednje pa je za Slovenijo bistvenega pomena, še zlasti za razvoj aktivnega državljanstva, socialne kohezije, izobraževanja in zaposlovanja.

 

Dr. Anita Jug Došler je na Andragoškem centru Slovenije zaposlena kot višja svetovalka, znanstvena sodelavka. Poleg Središč za samostojno učenje se ukvarja tudi z izobraževanjem učiteljev, ki izvajajo program Začetne integracije priseljencev, področjem učenja jezika na delovnem mestu (aktualnega za priseljence) in promocijo romskega jezika – (družinsko) branje v romskem jeziku.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn Share on email
  • Ritratto di Ana Peklenik
    Pozdravljam prizadevanja organizacij v lokalnih skupnostih, povečanje števila SSU in njihovih uporabnikov. Prepričana sem, da predstavniki ranljivih skupin, omenjenih v zaključku, ta način pridobivanja znanja slabo poznajo. Zato je prav, da se vest o obstoju SSU, načinu njihovega delovanja in njihovi vlogi razširi. Posameznik, ki se (neorganizirano) uči sam, lahko naleti na sporazumevalni vozel, ki ga ne uspe razrešiti sam (motečih dejavnikov je seveda lahko nešteto), in motivacija hitro pade. 
    Na Letni konferenci EAEA  v Kopenhagnu (o tem piše mag. Andrej Sotošek v poletnih e-Novičkah ACS) je Anna Nikowska izpostavila podatke o vključenosti Evropejcev v učenje. Zanimanja za učenje je malo (81 % odraslih navaja, da se niso pripravljeni izobraževati), saj se jim zdi, da je predrago, preveč dolgotrajno, vpliva na družinsko dinamiko in posreduje nepotrebno znanje. Pogrešajo individualizacijo. Organizirano samostojno učenje je torej zanje idealna oblika pridobivanja znanja. Hkrati je tovrstna dejavnost povezana s pridobivanjem številnih splošnih kompetenc, med drugim odgovornosti, vestnosti in vztrajnosti. Posebno pa se krepi samozavest, ki uporabnike SSU, tako kot vse učeče se, potiska stran od družbenega roba.