chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE - e-Platforma za obrazovanje odraslih u Europi

Blog

Muzej Velenje na Erasmus+ mobilnosti v Litvi

31/01/2020
po Ona Čepaityte Gams
Jezik: SL

V Muzeju Velenje smo se v letu 2019 drugič uspešno prijavili na razpis Erasmus+ (KA104) mobilnost v izobraževanju odraslih. S tokratnim projektom pod naslovom »Dediščina lanu v muzejski ponudbi: vez med preteklostjo in prihodnostjo« smo se želeli posvetiti pridobivanju novih izkušenj na področju ohranjanja in promocije dediščine pridelave in predelave lanu oz. širše tekstilne dediščine. Za državo mobilnosti smo izbrali Litvo, ki je tradicionalno znana po močni tekstilni tradiciji, še posebej po pridelavi in predelavi lanu.

Že nekaj časa smo spremljali, kako muzeji in druge sorodne institucije v Litvi delujejo na področju tekstilne dediščine in smo bili mnenja, da so pri tem uspešni ter vsekakor so primer dobre prakse. Že v fazi priprave projekta smo v Litvi naleteli na zelo pozitiven odziv in tako smo dobili potrjenih kar sedem povezav za »job shadowing« obiske. Med njimi so bili tako manjši lokalni muzeji kot tudi nekateri s statusom pokrajinskega muzeja. Načrtovane obiske smo tako, glede na lokacije muzejev, razdelili na tri mobilnosti. Konec septembra 2019 smo izvedli prvo mobilnost in obiskali dva muzeja – Arklio muziejus (Muzej konja) v mestu Anykščiai ter Zanavykų muziejus v kraju Lukšiai. Omenjena muzeja v svojih zbirkah predstavljata različne predmete povezane z lanom in omogočata obiskovalcem doživeti pristno izkušnjo celotnega procesa predelave lanenega platna. Mobilnosti smo se udeležili trije sodelavci, ki se v Muzeju Velenje ukvarjamo z andragoškim, pedagoškim in etnološkim delom.

Naš prvi postanek je bil v kraju Anykščiai. Arklio muziejus je poseben tematski muzej posvečen konju, ki ima v litovski zgodovini, ljudski kulturi in mitologiji posebno mesto. Deluje po principu »živega« muzeja in največ pozornosti posveča delu z obiskovalci, pedagoškim in andragoškim programom ter prireditvam, kar je bilo tudi za nas zelo aktualno.

 

Dediščino lanu in tkalsko obrt so v svojo ponudbo, ki deluje tudi v obliki rokodelskega centra, vpeljali z željo ohranjanja s konji povezanih obrti – v Litvi so bile namreč konjske uzde tradicionalno tudi tkane, prav tako so bila zelo razširjena ročno tkana pokrivala za konje, vozove itd. V muzeju smo se tako udeležili prireditve, na kateri smo sodelovali pri puljenju lanu, obiskali smo tkalko v odlično opremljeni tkalski delavnici, si ogledali muzejske razstave in sodelovali pri različnih izobraževalnih programih.

Čeprav so gostitelji poskrbeli za zelo topel sprejem, smo po drugi strani doživeli pravi »job shadowing«, saj program in dogajanje na dan obiska v muzeju ni bil posebej pripravljen za nas – udeležili smo se njihovih vnaprej načrtovanih in za javnost odprtih prireditev in delavnic. Program v mestu Anykščiai smo obogatili tudi z obiskom Muzeja ozkotirne železnice (Siauruko muziejus) ter rekonstruiranega lesenega gradu (Šeimyniškėlių piliakalnio istorinis kompleksas), kjer smo spoznali predvsem njihovo ponudbo namenjeno obiskovalcem.

V drugi polovici mobilnosti smo v manjšem kraju Lukšiai obiskali Zanavykų muziejus. Gre za manjši lokalni muzej, ki hrani in predstavlja lokalno zgodovino in kulturno dediščino občine Šakiai ter širše regije Zanavykai. Za obisk tega muzeja smo se odločili tudi zaradi interesa po primerjalnem pogledu v samo etnološko gradivo, ker se muzej nahaja na drugem koncu države. Muzej stoji na precej odročni lokaciji v kraju in regiji z manjšim številom prebivalcev, kar predstavlja poseben izziv za vzdrževanje obiskanosti muzeja. V muzeju nas je prijazno sprejela direktorica in nam prvi dan pripravila srečanje s tkalko, na katerem smo se preizkusili v različnih načinih tkanja in se okrepčali s tradicionalno litvansko jedjo. Obisk pri tkalki je bil še posebej zanimiv zaradi njenega delovanja v okviru manjše lokalne skupnosti – dobili smo vpogled v različne posebnosti tovrstnih dejavnosti.

Drugi dan našega obiska smo si ogledali sam muzej in razstave v njem ter spoznali njihove izobraževalne programe in sodelovali v delavnici. V pogovorih smo našli tudi mnogo skupnih pogledov in idej in se dogovorili, da bomo v letu 2020 skušali pripraviti skupen projekt, ki bo povezal oba muzeja. Tako že načrtujemo skupno razstavo in dogodek v Sloveniji in njihovo gostovanje ter aktivno sodelovanje v okviru 6. mednarodnega festivala vezenja v Velenju, ki bo potekal meseca oktobra.

Prvo mobilnost v okviru Erasmus+ projekta »Dediščina lanu v muzejski ponudbi: vez med preteklostjo in prihodnostjo« ocenjujemo kot odlično. Presenetila nas je bogatost samega muzejskega gradiva na temo dediščine lanu, spoznali smo nekaj tudi nam poznanih izzivov, povezanih z njegovo popularizacijo, izmenjali dragocene izkušnje muzejskega delovanja, predvsem pa dobili kar nekaj idej za izboljšanje naših zamisli na tem področju. Oba muzeja sta se izjemno potrudila za naš obisk, naše druženje je bilo zelo intenzivno, domov smo se vrnili polni zagona za naše nadaljnje delo. Informacije in znanja, ki smo jih pridobili na obisku, smo predstavili že kmalu po prihodu nazaj – na naši tradicionalni prireditvi Jesen na Grilovi domačiji v mesecu oktobru 2019. Prav tako smo pripravili tudi predstavitev mobilnosti za naše sodelavce ter objavili poročilo in fotografije mobilnosti na naši Facebook strani. Na naše predstavitve smo dobili veliko pozitivnih odzivov javnosti. Veselimo se tudi naslednjih mobilnosti v Litvi, ki jih načrtujemo spomladi in jeseni v letošnjem letu.

 

Ona Čepaitytė Gams je kustosinja pedagoginja v Muzeju Velenje in koordinatorka predstavljenega Erasmus+ projekta.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
  • Slika korisnika Maruša Mohorič
    Pozdravljeni,

    hvala za lepo pripravljen zapis in predstavljene aktivnosti v okviru vašega projekta. 
    Zelo me veseli, da lahko beremo o mobilnostih in aktivnostih, ki jih opravljate muzejski delavci, ki predstavljate "novo" skupino izobraževalcev odraslih znotraj programa Erasmus+.
    Glede na izkušnjo, ki ste jo opisali, me zanima, ali ste na mobilnostih v tujini dobili tudi kakšno idejo, kako bi lahko vaši strokovni delavci dediščino lanu predstavili lokalnemu prebivalstvu v Velenju, oziroma kako bi lahko s svojo izkušnjo dologoročno prispevali k programom in delu vašega muzeja?

    Želim vam uspešno izvedbo nadaljnih projektnih aktivnosti...
    Maruša Mohorič 
  • Slika korisnika Ona Čepaityte Gams
    Pozdravljeni!

    Hvala za vaš komentar in zanimanje za naše dejavnosti v okviru projekta. Dediščino lanu smo sodelavci muzeja predstavili že kmalu po vrnitvi z mobilnosti na naši tradicionalni prireditvi Jesen na Grilovi domačiji. Ker za tekstilno dediščino in dediščino lanu beležimo povečanje zanimanja tudi lokalnega prebivalstva, smo bili deležni spodbudnega zanimanja.
    Tudi sicer smo načrtovali, da bi z novimi izkušnjami izboljšali tovrstne etnološke vsebine našega muzeja, predvsem tiste, ki so vezane na naši dve etnološki domačiji - Grilovo domačijo v Lipju pri Velenju in Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah pri Šoštanju. Soočamo se z določenimi težavami pri njihovem oživljanju in lanarstvo, ki je bilo nekoč v naši Šaleški dolini močno prisotno, je odlična priložnost za širjenje naših muzejskih dejavnosti ter tudi vključevanje lokalnega prebivalstva v oživljanje le-teh. Tukaj gre tako za pedagoške in andragoške programe kot tudi prireditve in še kakšne druge načine ohranjanja in predstavljanja naše kulturne dediščine, s poudarkom na čim večji povezanosti z lokalnim okoljem. 
    Tudi od mobilnosti, ki še sledijo, pričakujemo veliko pozitivnih izkušenj. Muzeji v Litvi so zelo odprti za sodelovanje, za obisk se resnično potrudijo in jih lahko zagotovo priporočamo.

    Hvala Erasmus+ za odlično priložnost, tovrstne mobilnosti vsekakor toplo priporočamo vsem kolegom muzealcem.

    Ona Čepaityte Gams