chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

ríomhArdán d’Fhoghlaim Aosach san Eoraip

 
 

Blag

Izobraževanje odraslih migrantov: V smeri sodobnega razsvetljenstva

25/05/2018
by Katarina Popovic
Teanga: SL
Document available also in: EN FI ET HU DE ES FR IT PL RO

/sl/file/migrant-education-epale-0Migrant education EPALE

Migrant education EPALE

 

Profesorica Katarina Popović je z nami delila svoje misli o tem, kaj izobraževanje odraslih počne in kaj še lahko stori, da pomaga migrantom, ki prispejo v Evropo.

 

V zadnjih nekaj letih se je migracija s svetlobno hitrostjo povzpela na vrh prednostnega seznama na področju izobraževanja odraslih. V izjemno kratkem času je visoko politizirana tema, ki je bila v najboljšem primeru sprejeta v humanitarnem interesu, postala vroča tema v izobraževanju odraslih. Skupnost na področju izobraževanja odraslih je lahko ponosna nase – odzvala se je hitro, postavila se je »na pravo stran zgodovine« in pomagala osebam, ki so se znašle v eni najtežjih situacij, v kateri se lahko znajde posameznik.

 

Kaj je bilo storjenega?

Organizacije za izobraževanje odraslih so sprejele novo ciljno skupino in odprle vrata  udeležencem z organizacijo številnih tečajev ter prilagojenimi učnimi načrti in organizacijskimi oblikami. Strokovnjaki s področja izobraževanja odraslih so prejeli nasvete in podporo prek prilagojenih oblik poučevanja, ki so prilagojene specifičnim skupinam migrantov, njihovega načina učenja, izobrazbe in strokovnih izkušenj.

Ponujeni tečaji so bili sestavljeni predvsem iz:

  • Jezikovnih tečajev, ki so vsebovali »nekaj kulture«, ki bo migrantom pomagala pri njihovem vstopu na trg dela;
  • Novih ali dodatnih spretnosti, ki so potrebne za njihovo novo kariero in zaposlitev;
  • Pobud in programov za priznavanje predhodno pridobljenega znanja in kompetenc.

 

Katere slabosti ima takšen pristopa?

Dejansko ni s temi ukrepi nič narobe; so potrebni, ampak …

 

… ne zadostujejo

Ukrepi, usmerjeni v zaposlovanje, so prvi korak, vendar jih morajo spremljati:

a) drugi izobraževalni ukrepi – resnično opolnomočujoče in emancipatorno izobraževanje; in

b) širši družbeni, ekonomski in kulturni ukrepi.

Preveč pričakujemo, če mislimo, da lahko samo izobraževanje reši vse z migranti povezane težave. Ne glede na mogočnost izobraževanja odraslih, je le-to lahko uspešno le kot del širšega nabora ukrepov.

 

… takšen pristop je zastarel

Pristop temelji na razvoju stare, pokroviteljske vizije integracije, ki je precej blizu asimilaciji in v okviru katere prevladujoča kultura oblikuje migrante, kot slaščičar oblikuje torto. Manj se stori za razvoj nove kulturne migrantov v dinamični izmenjavi s kulturo gostiteljico.

 
… takšna migracija je enosmerna pot

Od migrantov se pričakuje, da se bodo prilagodili kulturi gostiteljici, da bodo poskusili doseči vnaprej določene cilje na najučinkovitejši način, pri čemer večina ostaja precej pasivna. Obstaja tudi potreba po izobraževalnih ukrepih za populacijo gostiteljico, saj jo lahko zaznamujejo predsodki, ksenofobija in sovraštvo, ki silijo migrante v izolacijo.

 

Preprečevanje proti reševanju      

Tudi če vse to storimo uspešno, ni nujno, da bo izobraževanje odraslih uspešno opravilo svojo glavno nalogo. Pomagati ljudem v stiski – da; sprejemanje in podpiranje manjšin – da; delovanje za zagotavljanje dostojanstva človeških bitij in podpiranje vključevanja – da; torej, kaj manjka?

Čeprav lahko izobraževanje pomaga ljudem in družbi pri reševanju njihovih problemov, je njegova glavna naloga samo preprečevanje takšnih problemov – ozavestiti mora ljudi o vzrokih problemov, poskrbeti mora, da razumejo povezave in ozadje in da znajo razmisliti o svojih dejanjih ter predvideti njihove posledice.

Sicer ni presenetljivo, da se izobraževanje odraslih v Evropi ukvarja z migranti, ampak na drugi strani ne stori skoraj nič, da bi ta problem preprečilo. In s tem ne mislim, da bi migrantom preprečili njihov prihod v Evropo, ampak da bi preprečili situacije, zaradi katerih morajo migranti zapustiti svoje domove.

 

Ali lahko izobraževanje odraslih naredi več?

Ali je lahko izobraževanje odraslih analitično, refleksivno, globoko in pomaga evropskim državljanom »brati globalni svet« ter prispeva k njihovemu aktivnejšemu državljanstvu? Seveda lahko, čeprav to ni preprosta naloga, zaradi česar pa ni nič manj pomembna. Obstaja več področij, kjer lahko izobraževanje odraslih odigra ključno vlogo, ki je usmerjena v dolgoročne rešitve in ne zgolj paliativne ukrepe:

 

Razsvetlite državljane o okoliščinah po svetu

Državljani bi morali biti seznanjeni z okoliščinami v domačih državah migrantov, vzrokih vojn, konfliktih in revščini ter medsebojni povezanosti evropske in globalne politike. Gre za politično izobraževanje v najdragocenejši obliki: takšni, ki prispeva k oblikovanju globalnih državljanov. To pomeni, da izobraževanje odraslih, ne le zagotavlja informacije in prispeva k deljenju znanja, ampak nam tudi pomaga pri izogibanju padcu v prepad, ki ga je Papež Frančišek imenoval »globalizacija ravnodušnosti«.

 

Razsvetlite državljane o vlogi njihovih lastnih držav in političnih vodij v svetu

Izobraževanje odraslih bi moralo evropske državljane ozavestiti o vlogi njihovih lastnih držav in njihovih političnih vodij v svetu politike. Državljani bi morali aktivno nadzirati svoje vlade in spremljati politiko, ki jo slednje izvajajo v njihovem imenu. Kadarkoli kakšna država kupuje ali prodaja orožje, bo to orožje nekje uporabljeno. Izobraževanje odraslih mora spodbuditi ljudi, da postavljajo vprašanja – kje, zakaj in kakšne bodo posledice. Sicer obstoječi programi za migrante ne bodo veliko pomagali. Razen nekaj srečnežev, ki se bodo prebili v migrantske kvote. Kot je nekoč rekel novinar Wolfgang Bauer: »Moramo preprečiti, da bi vojne na Bližnjem Vzhodu oropale Evropo njenega koncepta človečnosti.«

 

Spodbudite kritično razmišljanje

Humanizem ni dovolj; izobraževanje odraslih mora uporabiti vsa sredstva v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja in učenja, da izboljša raven kritičnosti pri sprejemanje novic iz medijev, široko razširjenje ksenofobije, sovražnih razlag in populističnih zlorab migrantske krize. To lahko stori z analizo migracij skozi zgodovino in njihovi vlogi pri oblikovanju sodobne civilizacije, tako da prikaže pozitiven ekonomski učinek migracij in kulturno bogastvo, ki ga prinašajo. Najpomembneje, ponuditi mora znanje in podpirati kritično razmišljanje o resničnih vzrokih problemov, s katerimi se soočajo evropski državljani, da ne obtožijo migrantov, da jim »kradejo službe«, »praznijo proračune« in »uničujejo našo kulturo« ….

 

V smeri sodobnega razsvetljenstva

Kdo bi moral odgovarjati za neuspehe, kje je izvor težav, in kaj lahko glede tega storimo – to so naloge za novo, sodobno razsvetljenstvo. Migrantska kriza nas opominja, da smo jih zanemarjali ... 

 

Vabimo vas k sodelovanju v EPALE spletni pisni razpravi, v kateri se bomo pogovarjali o vlogi in izzivih izobraževanja odraslih pri vključevanju migrantov v državi gostiteljici ter kako spodbujati strpnost in razumevanje kulture. Razpravi, ki bo potekala v angleškem jeziku, se lahko v četrtek, 31. maja 2018, pridružite preko te povezave. Tokratni spletni dogodek bo moderirala EPALE tematska koordinatorica Gina Ebner


 

Katarina Popović je profesorica in raziskovalka na Univerzi v Beogradu in generalna sekretarka Mednarodnega Sveta za izobraževanje odraslih, predsednica Srbskega združenja za izobraževanje odraslih, članica mednarodne dvorane slavnih na področju izobraževanja odraslih (IACE) in nadaljnjega izobraževanja ter glavna urednica zbornika »Andragoške študije«.

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
Refresh comments Enable auto refresh

1 - 3 as 3 á dtaispeáint
  • Filomena Montella's picture
    Condivido pienamente e ho sperimentato quanto sia importante in classe la conoscenza della storia e della cultura di popoli diversi. Nella mia quarta di un istituto alberghiero (corso serale) sono presenti un giovane indiano e un giovane nigerino. Insegnando storia e letteratura italiana ho cercato di trovare collegamenti fra Italia India e Niger, invitando i miei alunni a raccontare la loro esperienza e la loro storia. L'integrazione è stata ricchezza e condivisione. L'inclusione è attiva fra i banchi di scuola  
  • George Koulaouzides's picture
    Dr. Popovic is once again to the point. Migrants are experiencing what Peter Jarvis has very well described as "disjuncture". Disjuncture is a situation when our biographical repertoire is no longer sufficient to cope automatically with our perception of a real situation. In this case, the learning process that may assist the adult learner to develop new meaning-making skills is that of critical reflection. The process of assimilation is not going to assist the further development of the migrant communities in their host environment. Yes, it will help them survive, but is this the real learning outcome that we expect from our interventions? Take for example language learning. One trend (the most popular) is to teach basic communication skills through artificially designed texts and then let the migrants adjust to the cultural demands of the host country. This is a complete ineffective strategy... The other proposal is not to teach only language but to teach the host language through the use of authentic input in order to start a critical refelction process. To assist migrants to understand the frame of reference that is generated by the culture of the host country, to assist them in finding points of convergence and divergence, to support a process of stochastic skepticism. And at the same time the population of the host country should also have the opprotunity to learn about the culture of the migrants. It has to be a two way process... Normal 0 false false false EL X-NONE X-NONE
  • Brian Caul's picture
    This is an inspiring blog that all adult educators should read, reflect on, and read again. In particular there is a salutary dissection of integration models that verge on paternalistic assimilation by “passive” hosts. The western white stencil dictates expectations about adaptation regardless of its own prejudices. While acknowledging all the great work going on in adult migrant education, how can we avoid such pitfalls? I look forward to the debate.