chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE - Aikuiskoulutuksen eurooppalainen foorumi

Blogi

Izkustveno, akcijsko in medgeneracijsko učenje v študijskem krožku OD SPOMINOV DO KNJIGE

05/09/2016
, Maruša Mohorič
Kieli: SL

V našem podjetju imamo dolgoletne in pestre izkušnje z najrazličnejšimi oblikami in metodami učenja, ki pa jih včasih zaradi tržne usmerjenosti in prilagajanja ponudbe povpraševanju težje uresničujemo. Zato smo  s toliko večjim navdušenjem letos spet začeli delati v študijskih krožkih, ki omogočajo ne le boljšo dostopnost učenja v lokalnem okolju, temveč tudi nam, izobraževalcem, zagotavljajo možnost, da kreativno spreminjamo in preizkušamo svoje teme, metode in oblike dela z odraslimi.

Večina naših tem je povezana z učenjem t.i. “mehkih veščin”, zato smo se lotili projekta, v katerem bi imeli  zelo konkretno priložnost naučene veščine, spretnosti in znanje preizkusiti praktično.

To nam je na zanimiv način omogočil študijski krožek OD SPOMINOV DO KNJIGE, ki smo ga izpeljali od maja do sredine avgusta letos.

Cilj krožka je bil zelo konkreten: zbrati, pregledati, ovrednotiti in izdati v knjižni obliki obsežno zapuščino pesmi, kratkih zgodb, esejev in drugega pisnega in slikovnega materiala  iz zapuščine pokojnega 22-letnega učitelja in avtorja Rudija Jelnikarja iz Litije.

V ta namen se je zbralo sedem izobrazbeno, starostno  in izkustveno povsem različnih članov krožka, starih od 29-65 let, med njimi tudi brezposlenih, ki smo se določili uporabiti svoje posebne sposobnosti in znanje, da bi dosegli skupen cilj – natisnjeno knjigo.

Odločili smo se, da bomo celoten postopek priprave knjige izpeljali sami, le tisk bomo zaupali tiskarni.

Medtem ko bomo uresničevali svoj cilj, ki smo  ga tudi časovno opredelili, se bomo naučili povezovati svoje sposobnosti, timsko delati in se učili drug od drugega.

Kot mentorica sem imela jasno prepričanje, da je cilj dosegljiv, zato so drugi člani z zaupanjem sledili temu.

Že več kot dve destletji vodim delavnice, v katerih se učimo sodelovanja, timskega dela in komunikacije v timu.  Tokrat sem imela  odlično priložnost, da vse, kar učim druge, tudi sama praktično preizkusim. Spoznanja so bila nadvse dragocena, zato jih bom nekaj delila z vami.

Velika prednost našega tima je bila, da smo imeli od samega začetka  popolnoma jasen, konkreten, “otipljiv” cilj: Cilj smo tudi časovno opredelili in po kriterijih SMART preverili njegovo uresničljivost.

Velika prednost je bila, da smo se povezali zelo različni ljudje (po starosti, izobrazbi, izkušnjah in kompetencah), hkrati pa smo na samem začetku razen cilja jasno opredelili tudi vire in sposobnosti, ki jih potrebujemo za izdajo knjige. Glede na to smo naredili časovnico in razdelili naloge ter določili akcijske cilje. Na vsakem srečanju smo preverjali napredek.

Glede na kompetence članov smo razdelili vloge: od organizatorice, ilustratorja, tehničnega urednika, računalniškega strokovnjaka , urednice in lektorice do vodje procesa. Vključili smo tudi zunanje sodelavce, ki so nam pomagali pri nekaterih tehničnih podrobnostih.

Naše delo je bilo načrtovano, za vse posamezne korake in napredovanje sem skrbela kot vodja in urednica. Po treh mesecih dela smo projekt z oddajo knjige  v tisk končali, čeprav se “življenje” knjige ob izidu šele začenja. Čaka nas še promocija – predstavitev pesnikovega dela javnosti z literarnim večerom in deloma tudi distribucija in prodaja knjige, čeprav zadnje ni bil glavni motiv. (Pri tem so nam delo olajšali sorodniki pokojnega pesnika in Ministrstvo za izobraževanje, ki so sofinancirali natis knjige).

 

Kaj sem se pomembnega naučila o timskem delu v tem študijskem krožku?

- Natančnejši in konkretnejši, oprijemljivejši je cilj (tudi časovno), večja je motivacija pri vseh članih, saj to pomaga, da dobesedno “vidijo” končen rezultat (knjigo).

-  Velika prednost je – tako za dosežke kot za odnose, če delamo v timu generacijsko, izobrazbeno in izkustveno različnih udeležencev, od katerih pa vsak ima  katero od kompetenc, ki jo potrebujemo za rezultat. Ta različnost je hkrati tudi poseben izziv, saj se je (v našem primeru) pokazalo, kako pomembno je dati vsakemu članu prostor, tako  seniorju z bogatimi izkušnjami in obsežnim znanjem, a morda malo slabšim poznavanjem tehnologije, kot mladim, ki so polni idej, odlično poznajo novitete in promocijo, a so včasih nepotrpežljivi ali hitro zadovoljni z rezultati. Ko spoštljivo sprejmemo različnost in upoštevamo prispevek in moč vsakogar, nastanejo čudoviti rezultati. Včasih je treba te vire moči šele poiskati, jih “izbrskati”, saj zaradi slabih izkušenj iz preteklosti udeleženci ne zaupajo dovolj svojemu znanju in kompetencam.

V našem procesu dela smo takšen “stroming”, majhne nesporazume, doživeli pri dveh mlajših članih, ki sta  akademiku, ki je ilustriral knjigo, ponudila digitalno različico ovitka knjige, ki se  je kasneje izkazala kot likovno boljša rešitev. Kar nekaj pogajanj  je bilo potrebno, da je “mlada  generacija” prepričala “starejšo”, da je njihova rešitev boljša.

- Izredno pomembna je sprotna povratna informacija o opravljenih nalogah, njihovi kakovosti, o počutju članov in o napredovanju k cilju. To včasih jemlje precej časa, a se splača, saj si tako priharnimo marsikak večji nesporazum. 

Bolje je urediti nesporazume zdaj, da prihranimo čas, ki bi ga zapravili za urejanje konfliktov potem.

Veliko zrelosti in iskrene, odprte komunikacije je bilo potrebne, da smo bili na koncu z rezultatom vsi zadovoljni.

- Mislim, da sta dve najpomembnejši učni izkušnji vezani na medgeneracijsko učenje. Starejši člani v timu smo se naučili večje prožnosti, ko smo spoznali, da prva, po ustaljenih načinih predlagana rešitev (tudi če jo ponudi “avtoriteta”), ni nujno najboljša, in da je za dober  rezultat včasih potrebno dati prostor drugim.

Mlajši člani so se naučili, da je za dober rezultat kdaj potrebno kar nekajkrat ponoviti določene postopke in ne biti prehitro zadovoljen z dosežkom, kar zahteva vztrajnost in potrpežljivost. Naučili so se natančnosti  in kakovosti pri delu, hkrati pa mnogih majhnih “skrivnosti velikih kuharskih mojstrov”, drobnih preizkušenih korakov in opravil, ki so potrebni pri nastajanju knjige.

Kar precej energije nam je jemalo upoštevanje  rokov posameznih nalog. Pri tem se je pokazalo, da je mlajša generacija potrebovala nekaj več strpnosti in spodbude, da se je držala dogovorov. Izredno učinkoviti so bili skupni brainstormingi, v katerih smo sprejemali odločitve glede vsebinskih, likovnih in tehničnih podrobnosti. Ob njih smo zbrali res veliko odličnih idej, doživljali male osebne triumfe in navdušenje, včasih pa tudi kakšen mali osebni “poraz”, ko naša ideja ni bila sprejeta, vendar smo občutke sproti nevtralizirali s tem, da  smo odkrito govorili o svojem počutju, željah, pomislekih in predvsem ves čas drug drugega seznanjali s tem, kaj kdo počne in kako napreduje  naš projekt. 

To in pa spoštljivost in upoštevanje vsakega člana, ne glede na starost ali status (v timu sta bila tudi dva brezposelna), je izredno dvignilo samopodobo vseh članov tima.

Ker knjiga ni namenjena široki prodaji, to deloma izključuje učenje nekaterih spretnosti (trženje, prodaja), deloma pa jih zaradi promocije in predstavitve knjige tudi vključuje.

S tem ko je naš krožek končal svoje delo, se življenje knjige šele začenja.  Po proslavljanju izida nas čakajo  novi dogodki  in dopolnitev dela našega tima: literarni večer in predstavitev knjige javnosti. S tem bo naš tim dobil priložnost za nove izzive. Veselimo se jih že in vabljeni, da se jim vsaj v kakšnem delu pridružite tudi vi.

Razen zanimive knjige in nenavadne zgodbe o njenem nastanku  boste spoznali tudi naš tim v akciji, ki mi je omogočil čudovito izkušnjo vodenja, za katero sem hvaležna, saj sem ob njej odkrila nekatere pomembne korake pri praktičnem vodenju skupine, ki mi bodo dragocena popotnica za naslednje projekte, moje delavnice  timskega dela pa bodo s tem zagotovo pridobile na  prepričljivosti.

 

 

Pa še nekaj besed o knjigi:

OKAMENELE OČI so zbirka pesmi, kratkih zgodb, esejev in razmišljanj, ki so – zlasti zadnje - zanimiv vpogled v neverjetno zrelo, tenkočutno in vizionarsko razmišljanje 22-letnika, ki je tudi danes še kako aktualno.

Ko ob besedilih spoznamo njegovo življenje skozi pripovedi oseb, ki so ga poznale, in zgodbo naključij, ki je “povzročila” izid knjige, postane branje zelo zanimivo, saj se lahko bere kot “zgodba zgodbe v zgodbi”.  To je knjiga o nepriznanem, a zelo dejavnem talentu,zgodba o prijateljstvu in zanimivih naključjih, ki povežejo ljudi med seboj, ko je pravi čas. Spominja na na vrednoto, ki jo svet ta hip še kako potrebuje. Knjiga bo izšla sredi avgusta.

Člani ŠK in mentorica smo hvaležni za dragoceno izkušnjo učenja v timu, zaradi katere smo pridobili več zaupanja vase in svoje kompetence, občutek povezanosti, koristnosti, veliko novega praktičnega znanja, kakršnega ni mogoče pridobiti niti iz knjig niti z izobraževanj, izkušnjo o tem, kako se generirajo nove ideje v timu, kako delovati v njem čustveno inteligentno in kako sodelovati z “zunanjim svetom”.

Če je dobro timsko delo kot žongliranje z več žogicami hkrati, potem lahko rečemo, da smo postali spretni žonglerji.

/fi/file/skodspominovdoknjigejpg-0sk_od_spominov_do_knjige.jpg

Naslovnica knjige, ki jo je pripravil in izdal študijski krožek OD SPOMINOV DO KNJIGE

 

Zapis je pripravila: 

Nada Mulej, mentorica ŠK pri podjetju Sledi iz Žalca

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn