chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE - Aikuiskoulutuksen eurooppalainen foorumi

Blogi

Kakšna izobraževanja potrebujejo enostarševci? 1. del

26/05/2016
, Tanja BRICELJ
Kieli: SL

V okviru programa Erasmus+ iščem primere dobrih praks pri izobraževanju enostarševcev. Kako se tega lotevajo v Avstriji? Kaj potrebujemo v Sloveniji ?

Program Erasmus+ me je kot samostojno podjetnico – izobraževalko odraslih, predvsem pa kot mamo z lastno izkušnjo enostarševstva, opogumil, da v evropskem okolju poiščem primere dobrih praks organizacij in izobraževalnih programov za enostarševce. V naslednjih nekaj dnevniških zapisih bom predstavila, kako se izobraževanj za enostarševce lotevajo v sosednji Avstriji.

Prva, ki je pritegnila mojo pozornost, je organizacija KFB (Katholische Frauenbewegung Österreich/ Katoliško žensko gibanje), ki je obenem tudi ena od ustanoviteljic krovne zagovorniške nevladne organizacije za pravice enostarševcev – ÖPA (Österreichische Plattform für Alleinerziehende). Pod okriljem KFB deluje posebna skupina, namenjena enostarševkam, ki v tem primeru nudi izobraževanja izključno ženskam.

Julija 2015 sem se že drugo leto zapored udeležila njihovega izobraževanja v Bad Dachsbergu pri Linzu. Po seminarju leta 2014, ki se je posvečal predvsem kakovosti življenja samske mame in je nosil naslov Sem v svojem elementu (Ich bin in meinem Element), je bil lani v ospredju odnos mati – otrok, seminar pa so naslovili Nuditi oporo – spuščati (Halt geben und loslassen). Gre namreč za temo, ki je v enostarševskih družinah zelo močno prisotna, saj med staršem in otroki nastane zelo močna povezava, toda slej ko prej pride čas, ko se morajo otroci osamosvojiti, starš pa jih izpustiti izpod svoje zaščite.

Seminar je potekal v izobraževalno-letoviškem domu, kjer je bilo prostora za deset enostarševk z njihovimi otroki. Program je trajal od ponedeljka do sobote in  je ponudil številna koristna spoznanja. Zanimivost: med desetimi udeleženkami je bilo kar šest »povratnic«, ki na ta seminar prihajajo že več let zaporedoma. V njem namreč prepoznavajo tolikšno vrednost za svoje življenje, da ga obiskujejo vsako poletje in iz njega črpajo moč za celo naslednje leto.

Nekaj značilnosti izobraževalnega seminarja za enostarševke pri KFB:

  • Prostor, odmaknjen od vsakodnevnega vrveža (dokaj izoliran kraj, saj je izobraževalno-letoviški dom na deželi, v domu ni televizije, v bližini ni večjega naselja, mesta, trgovine ali lokala).
  • Daljši časovni interval seminarja (6 dni).
  • Majhna skupina udeleženk (max. 10 oseb) + dve izobraževalki-moderatorki.
  • Izobraževalni del dopoldan in nekajkrat tudi popoldan.
  • Izobraževalne metode – predavanja, delo v paru, delavnica, papir-svinčnik, introspekcija.
  • Učna orodja so pokrivala vseh pet VAKOG kanalov (izobraževalki sta vključevali predmete različnih barv in struktur, zvoke, vonje, ogenj, petje in ples, masažo, likovno izražanje …).
  • Skozi ves seminar je bilo poskrbljeno za varstvo otrok z bogatim animacijskim programom (udeleženi dve študentki pedagogike), pri čemer je bilo med predavanji zagotovljeno, da otroci udeleženk niso mogli motiti (fizično ločeni prostori).
  • Ob seminarju je bila mogoča konzultacija z vodjo seminarja in s svetovalko (Sozial- und Lebensberater) glede na specifično življenjsko situacijo in individualne potrebe posameznice.
  • Skupne dejavnosti – prilagojene vsem udeleženkam in otrokom vseh starostnih skupin.
  • Veliko možnosti za izmenjavo izkušenj med udeleženkami.
  • Pozitivno vzdušje z usmerjanjem k iskanju rešitev in sidranju dolgoročnih sprememb.
  • Ugodno izmenjevanje seminarskega dela in sprostitve (dosledno spoštovanje hišnega reda pri zagotavljanju tišine med počitkom; npr. tišina v hiši od 12h do 14h in po 22h).
  • Pridobivanje povratnih informacij od udeleženk o tem, kakšna znanja bi si še želele pridobiti (izhodišča za naslednje leto).

Sklep:

6-dnevni seminar KFB Oberösterreich je dokaz, da enostarševske matere poleg izobraževalnih vsebin, ki so prilagojene njihovi življenjski realnosti, potrebujejo predvsem izpolnjene predpogoje (prostor, zadosten časovni interval, odmik od vsakdanjika, finančna dostopnost, varstvo za otroke), da se izobraževanja sploh lahko udeležijo in v njem dejavno sodelujejo. Ko so ti predpogoji izpolnjeni, je veliko lažje (in učinkovitejše)  tudi posredovanje znanj in veščin, ki jih enostarševske družine potrebujejo za dvig kakovosti življenja. V Sloveniji po mojem vedenju ni institucije, ki bi prirejala tovrstna daljša izobraževanja za enostarševce, zato potrebujemo vse našteto.

V naslednjih spletnih dnevnikih bom opisala pristope nekaterih avstrijskih svetovalnih organizacij za enostarševce, ki se poleg daljših izobraževalnih oblik poslužujejo tudi kratkih (tematskih delavnic, ustvarjalnih delavnic, multikulturnih delavnic, nedeljskih 'brunch' srečanj, akcijskih delavnic za 'obiskujoče' očete ipd ...).

 

Tanja Bricelj je samostojna podjetnica, novinarka, copywriterka, trenerka komunikacijskih veščin in javnega nastopanja, ki je skozi lastno izkušnjo enostarševstva postala bolj občutljiva tudi za probleme in izzive enostarševskih družin. V Sloveniji opravlja pionirske korake na področju oblikovanja programov za enostarševce. Je predsednica Društva enostarševskih družin Slovenije. tanja.bricelj@gmail.com

 

OZADJE:

V Sloveniji je vsaka četrta[1] družina enostarševska, a vendar v ponudbi izobraževanj slovenskih izobraževalnih ustanov ni niti enega[2] programa, ki bi neposredno naslavljal omenjeno ciljno skupino. Da gre za ranljivo skupino, ki je tako socialno kot finančno deprivilegirana, ni nobenega dvoma; da imajo enostarševci otežen dostop do znanj, tudi ne. Pred enostarševce, ki želijo izboljšati svoje starševske kompetence, se namreč postavljajo izzivi na več ravneh:

  • kje najti primerno izobraževalno vsebino, ki bi bila prilagojena življenjskemu slogu enostarševcev;
  • kako v že sicer zahtevno vsakdanje življenje umestiti še eno dodatno dejavnost – izobraževanje;
  • kako zagotoviti varstvo za otroke med izobraževanji;
  • kako v primeru plačljivih izobraževanj zagotoviti finančna sredstva in k šolnini/kotizaciji prišteti še stroške za varstvo;
  • idr.

Zdi se, da v slovenski družbi (in ne le med slovenskimi izobraževalnimi institucijami) na sploh ni zadostnega zavedanja o potrebah enostarševskih družin. Morda je razlog tudi dejstvo, da v Sloveniji nimamo tradicije nevladnih organizacij, ki bi po vzoru organizacij iz sosednjih držav (npr. nemška VAMV deluje več kot 40 let) zastopale interese enostarševcev in ozaveščale javnost o njihovih potrebah – obenem pa organizirale tudi ustrezna, njim prilagojena izobraževanja. Omenjeno vrzel želi v Sloveniji zapolniti pred kratkim ustanovljeno Društvo enostarševskih družin Slovenije

 

[2] Po naših podatkih.

 

/fi/file/gruppenfotopaulajpggruppenfoto_paula.jpg

     

/fi/file/mittejpgmitte.jpg

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn