chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

Aikuiskoulutuksen eurooppalainen foorumi

 
 

Blogi

Tämän päivän aikuiskoulutukseen liittyvän opintojen ohjauksen haasteita

07/06/2017
, Linda Juntunen
Kieli: FI
Document available also in: SL EN

Aikuiskoulutuksessa opintojen ohjaus tapahtuu monella eri tapaa. Sitä voidaan kehittää ja toteuttaa täysin itsenäisenä osa-alueenaan, jonka tarkoituksena on tukea ja ohjata aikuisia kaikissa opiskeluprosessin vaiheissa – ennen opiskelun aloittamista, sen aikana ja sen jälkeen. Olemme viimeksi kuluneiden 15 vuoden aikana kehittäneet 14 alueellista aikuiskoulutuksen opintojenohjauskeskusta (Svetovalna središča za izobraževanje odraslih – ISIO).

Ohjaus voidaan toteuttaa osana koulutusta, jolloin opettaja/kouluttaja toimii neuvojana ja mentorina ja ohjaa aikuisia heidän opintopolullaan ja auttaa saavuttamaan konkreettiset koulutukseen/oppimiseen liittyvät tavoitteet. Ohjaus voi keskittyä tietyntyyppisen koulutuksen oppimistavoitteiden saavuttamiseen esimerkiksi itseopiskelukeskuksissa – The Centre for Autonomous Learning (Središča za samostojno učenje; SSU) – ja olla tietojen vaihtoa Learning Exchange -ohjelmissa (Borze znanja).

/fi/file/isio-1jpgisio-1.jpg

Muodosta riippumatta ohjauksen tärkein tavoite aikuiskoulutuksessa on auttaa aikuisia osallistumaan elinikäiseen oppimiseen ja tehdä oppimisesta mahdollisimman tehokasta.

25–64-vuotiaiden aikuiskoulutukseen osallistuvien määrä on laskenut (vuonna 2010 aikuiskoulutukseen osallistui kaikista aikuisista 16,2 %, vuonna 2011 määrä oli 15,9 %, vuoden 2012 luku oli 13,8 % ja vuonna 2013 määrä laski 12,4 %:iin; lähde: Eurostat), joten kaikkien aikuiskoulutuksessa toimivien haasteena on, miten jakaa tietoa ja kertoa aikuiskoulutuksen tarjoamista mahdollisuuksista niille, jotka eivät osallistu aktiivisesti oppimiseen/koulutukseen, niille, joiden ei ole mahdollista opiskella tai joille se on vaikeaa, tai niille, jotka ovat vähemmän motivoituneita opiskelemiseen.

Tutkimusten mukaan matalasti koulutetut aikuiset opiskelevat vähemmän eli ne aikuiset, jotka ovat suorittaneet perusasteen koulutusta alle kolme vuotta, ja yli 50-vuotiaat sekä etenkin työttömät, iäkkäämmät työntekijät, henkilöt, joilla on erilaisia haasteita, maahanmuuttajat ja muut vastaavat ryhmät. Sloveniasta ja muista Euroopan maista saatu kokemus osoittaa, että koulutukseen vähemmän aktiivisesti osallistuvat aikuiset saadaan tavoitettua helpommin, jos tiedon jakaminen ja ohjaus aikuiskoulutuksen tarjoamista mahdollisuuksista toteutetaan eri tavoin ja eri paikoissa, mielellään mahdollisimman lähellä henkilön työ- tai asuinpaikkaa. Tällöin kyseessä on ”etsivä” lähestymistapa, joka tapahtuu varsinaisten koulutuslaitosten ulkopuolella. Alan kirjallisuudessa useimmin käytetyt määritelmät ovat seuraavat Veronica McGivneyn määrittämät neljä mallia:

  1. Satelliittimalli: isojen keskusten pienempien toimipisteiden perustaminen pienemmille paikkakunnille.
  2. Kiertävä malli: ohjauksen tarjoaminen erilaisissa opiskeluympäristöissä, kuten päiväkodeissa, vanhainkodeissa, toimintakeskuksissa, sairaaloissa ja vankiloissa.
  3. Erillinen etsivä malli: yhteyden ottaminen ihmisiin koulutuslaitosten ulkopuolella (kuten kadulla, ostoskeskuksissa ja ravintoloissa)
  4. Kotona tapahtuva etsivä malli: käyminen ihmisten luona heidän kotonaan. 

/fi/file/isio-2jpgisio-2.jpg

Myös monet opinto-ohjauskeskukset ovat huomanneet, että koulutuslaitosten ulkopuolella tapahtuva tiedon jakaminen ja ohjaus on tehokas lähestymistapa, ja ovat kehittäneet tähän erilaisia tapoja:

  1. Ohjauksen uudelleensijoitus (satelliittimalli): malli, jossa ohjaus tapahtuu kerran viikossa (aamulla ja/tai iltapäivällä) tietyssä laitoksessa aina samassa paikassa (muut koulutuslaitokset, kirjastot, sosiaalikeskukset, yhteisötilat yms.).
  2. Liikkuva ohjaus (kiertävä malli): tarjotaan pyydettäessä ohjausta järjestävän tahon ulkopuolella (organisaatioissa, jotka järjestävät toimintaa tietyille aikuisryhmille, kuten työttömien päiväkeskukset, aikuisten mielenterveys-/terveysjärjestöt, työnvälitystoimistot, vähemmistöryhmien palvelukeskukset, työpaikat ja vankilat).
  3. Slovenian opinto-ohjauskeskuspäivät (erillinen etsivä malli): kyseessä on vuosittainen kolmipäiväinen tapahtuma, jossa neuvojat jakavat tietoa ja kertovat opiskelusta esittelypisteissä, jotka sijaitsevat varsinaisen opinto-ohjauskeskuksen ja sen toimipisteiden ulkopuolella – kaduilla, ostoskeskuksissa, kirjastoissa ja muissa vastaavissa paikoissa.
  4. Opintoneuvojien osallistuminen paikallisiin tapahtumiin (erillinen etsivä malli): opintoneuvoja on mukana paikallisesti järjestetyissä perinteisissä, suosituissa ja tyypillisissä tapahtumissa, joihin osallistuu paljon ihmisiä.
  5. Infopisteet (elementtejä erillisestä etsivästä mallista): tarkoituksena on jakaa ihmisille tietoa opintojenohjauksesta ja koulutuksesta yleensä painetun materiaalin avulla. Infopisteissä on tarjolla infomateriaalia, ja ne voivat olla pysyviä tai väliaikaisia. Niissä voi toisinaan olla paikalla myös opintoneuvojia. Infopisteitä voi perustaa monenlaisiin paikkoihin aina julkisista tiloista erityyppisiin paikkoihin, joissa käy paljon ihmisiä (terveyskeskukset, sosiaalikeskukset, kirjastoautot yms.)

Opintoneuvojien itsensä mielestä tehokkainta on liikkua ihmisten parissa ja jakaa tietoa henkilökohtaisesti. Millaisia kokemuksia sinulla on? Miten tarjoamasi ohjaus tavoittaa aikuiset? Millaiset lähestymistavat ovat kaikkein tehokkaimpia? Mitkä ovat mielestäsi suurimmat haasteet aikuiskoulutuksessa tapahtuvassa opintojen ohjauksessa vuoteen 2020 mennessä?

/fi/file/isio-3jpgisio-3.jpg

 

 

Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), Slovenian aikuiskoulutusinstituutti 


Tanja Vilič Klenovšek työskentelee Slovenian aikuiskoulutusinstituutissa ohjaus- ja arviointiyksikön päällikkönä. Hän on ollut mukana kehittämässä aikuiskoulutukseen liittyvää opintojen ohjausta yli 20 vuoden ajan ja keskittynyt haasteisiin, joita esiintyy ohjauksen uudentyyppisisten muotojen ja opintoneuvojien täydennyskoulutuksen kehittämisessä. Hänen mielestään kaksi tärkeintä elementtiä opintojen ohjauksessa ovat ammattimainen lähestymistapa ja opintoneuvojan työn laatu. 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
Refresh comments Enable auto refresh

Näytetään 1 - 5 5:sta
  • Käyttäjän Lea Zlodej kuva

    Mobilno svetovalno službo smo izvajali na sedežu šestih organizacij, ki na različne načine skrbijo za kakovostnejše življenje ranljivih ciljnih skupin. Za uspešno delovanje mobilne svetovalne službe je pomembno dobro sodelovanje z vodji organizacij ter uporabnost in aktualnost informacij in vsebin za svetovance. Ker se pripadniki ranljivih ciljnih skupin zaradi osebnostnih težav ali drugih prikrajšanosti premalo ali sploh ne vključujejo v vseživljenjsko učenje je zelo pomembno, da poznamo njihove ovire in tudi priložnosti za njihovo dejavnejšo vključitev v razne oblike izobraževanja, da prilagodimo vsebine in metode svetovanja njihovim potrebam ter da jih na ustrezen način motiviramo za vključevanje v vseživljenjsko izobraževanje. Prednost je, da se dejavnost informiranja in svetovanja dogaja v njihovih prostorih, v njim znanem okolju. Naše izkušnje z mobilno svetovalno službo in tudi izkušnje uporabnikov so zelo pozitivne, saj nas uporabniki sprejmejo kot neodvisne, neinstitucionalne zunanje sodelavce, ki jim lahko tudi marsikaj zaupajo, svetovalci pa se s srečanj vračamo bogatejši za  nova spoznanja, saj širimo lastna obzorja, ki so dragocena izkušnja za poklicne kompetence. S stalnimi stiki z vodji organizacij krepimo partnersko mrežo, zaznamo njihove potrebe in se nanje odzivamo.

  • Käyttäjän Tina Strnad kuva

    Svetovalno središče Novo mesto  letos obeležuje že 15. obletnico svojega delovanja.

    RIC Novo mesto je bil aktivno vključen v ekspertno skupino za razvoj projekta ISIO (Informativne in svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih) že od samih začetkov, torej od idejnih zametkov projekta v letu 2000 pod okriljem Andragoškega centra Slovenije.

    Model informativno svetovalne dejavnosti v upravni enoti Novo mesto, kot temeljno izhodišče dejavnosti, je bil uradno potrjen v juliju 2001, slavnostna otvoritev našega središča pa v jeseni 2001. Svetovalno središče Novo mesto je postalo tako v mreži ISIO eno izmed 14 svetovalnih središč za izobraževanje odraslih v Sloveniji, ki delujejo regionalno.

    V letu 2005 se je z dopolnitvami modela dejavnost širila z tudi v druge kraje v regiji ob podpori naših partnerjev, t. i. delo na dislokacijah (Trebnje, Žužemberk, Ribnica, Kočevje, Metlika, Šentjerneju), s pomočjo mobilne dislokacije pa smo vseskozi pokrivali tudi druge kraje v regiji, kjer smo zaznali potrebe.

     

    Od samega začetka delovanja pa do danes se je na naše središče obrnilo že več kot 20.000 odraslih, za katere smo opravili več kot 30.000 individualnih svetovalnih storitev. Poleg tega  smo izvedli tudi več kot 630 skupinskih predstavitev o možnostih učenja v regiji ter delavnic za krepitev kompetence učenje učenja ter pridobivanja veščin iskanja zaposlitve, v katerih je bilo vključenih več kot 6.000 odraslih.

    Več kot polovico strank je izvedelo za našo dejavnost preko partnerjev Svetovalnega središča ter preko medijev in s promocijskimi dogodki. Vse večji pomen v zadnjem času pa pridobiva tudi neformalna socialna mreža. Število udeležencev in število storitev se je iz leta v leto povečevalo, kar kaže tudi na vse večjo prepoznavnost Svetovalnega središča v regiji. Stranke se vračajo v svetovalno središče po pomoč, kar kaže na zadovoljstvo strank z našim delom ter na zaupno in prijetno okolje v svetovalnem središču.

    Pri vsebini so prevladovale svetovalne storitve, povezane s formalnim izobraževanjem, z neformalnimi oblikami izobraževanja za delo, poklic in osebnih razvoj, vprašanja o opravljanju različnih izpitov, o financiranju izobraževanja, o možnostih zaposlitve, razvoja kariere idr.

    Večina strank našega središča so stranke, ki potrebujejo največ podpore in spodbude, t. i. ranljive ciljne skupine, ki so hkrati tudi prednostne ciljne skupine v naši regiji: dolgotrajno brezposelni, ženske, osebe s posebnimi potrebami, priseljenci, osipniki, Romi, osebe na prestajanju zaporne kazni in priporniki, manj izobraženi, starejši zaposleni …  

    O dosežkih naših strank ter posredno o pomenu središča pa pričajo tudi naše stranke, dobitniki priznanj ACS za izjemne učne dosežke, kot sta Jože Pirh in Pavle Novak.

     

    Razvoj dejavnosti in skrb za kakovost

    V našem središču že 13 leto vlagamo tudi v razvoj dejavnosti in razvoj kakovosti v skladu z Modelom presojanja in razvijanja kakovosti v svetovalnih središčih, ki se je začel vpeljevati v središča v letu 2009 z namenom, da se dejavnost »nekoč« akreditira. Na skrbi za razvoj področja in strokovnost dela svetovalk kaže tudi 48 prispevkov svetovalk na strokovnih srečanjih ter 11 strokovnih posvetov, organiziranih na pobudo Svetovalnega središča Novo mesto.

     

    V središču smo vseskozi razvijali tudi nove pristope, med drugimi smo razvili:

    • mobilno svetovalno službo za Rome po »outreach« pristopu in aktivnosti izvajali v romskih naseljih;

    • regijski festival zaTE, kot največji izobraževalno-zaposlitveni dogodek v regiji, ki smo ga vpeljali v letu 2011 v soorganizaciji z Zavodom RS za zaposlovanje, OS Novo mesto, z namenom ponuditi predvsem brezposelnim v regiji aktualne informacije o trgu dela, stike z delodajalci ter znanja in veščine, ki jih za to potrebujejo;

    • v letu 2011 smo uvedli tudi prostovoljno delo v svetovalno delo in s pomočjo naših 4 prostovoljk še dodatno obogatili naše aktivnosti;

    • v središča vpeljali tudi ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenih znanj (preko projekta UVNPZ, ki je tekel vzporedno) ter s tem posameznikom omogočili, da njihovo skrito znanje postane vidno.

     

    Svetovalno središče Novo mesto kot regijsko središče in naša partnerska mreža

    Svetovalno središče je tudi v vlogi povezovalnega člena različnih ponudnikov izobraževalnih in svetovalnih storitev za odrasle v lokalnem okolju. Na ta način skrbi za razvoj partnerskega omrežja, in sicer z namenom zagotavljanja celostnih in kakovostnih storitev ter načrtovanje in vrednotenje svetovalne dejavnosti v lokalnem okolju v mreži tako strokovnih kot strateških partnerjev, tj. organizacij za izobraževanje odraslih, ter organizacij, ki delujejo na področju razvoja človeških virov ter oblikovalci politik. V 15 letih smo izvedli več kot 40 sej partnerjev. Na tem mestu se zahvaljujemo tudi vsem našim partnerjem za dolgoletno partnersko sodelovanje, skupno soočanje z izzivi ter omogočanje uspehov tistim, ki to najbolj potrebujejo.

    15 letna praksa, razvoj dejavnosti ter trud za kakovost v svetovanju priča o naših dosežkih in uspehih ranljivih ciljnih skupin, zatorej zaključujem z mislijo, da so ISIO središča nujno potrebna, še posebno zato, ker se na področju izobraževanja in učenja odraslih v zadnjih letih tudi v Sloveniji povečuje povpraševanje po različnih vsebinah in oblikah izobraževanja in učenja. Ponudba postaja vse celovitejša, hkrati pa postajajo vse bolj zapletene tudi situacije, v katerih se znajdejo odrasli in za katere potrebujejo novo znanje, spretnosti, kompetence. Prav zato je Svetovalno središče Novo mesto ena od temeljnih podpornih dejavnosti, saj odraslim prebivalcem celotne regije zagotavlja brezplačen dostop do informacij in znanja in s tem prispeva k večji vključenosti in uspešnosti odraslih v vseživljenjskem učenju.

  • Käyttäjän Erika Švara kuva

    Delo, ki ga svetovalni delavci izvajamo izven sedeža središč ISIO, bodisi na dislokacijah, na različnih promocijskih dogodkih, informativnih ali izobraževalnih delavnicah, v obliki svetovanja na delovnem mestu ali s stojnicami znanja na različnih javnih mestih, nam vedno znova dokazujejo, da smo mi tisti, ki moramo stopiti naprej in ponuditi roko osebam, ki jim naša svetovalna podpora lahko pomeni odskočno desko za razvoj karierno - izobraževalne poti.

    Vedno znova me namreč preseneti presenečenje posameznikov, ko po ogledu naše stojnice ali pogovoru s svetovalcem, ki dejavnost promovira, povedo, da res niso vedeli, da tovrstna oblika podpore sploh obstaja in da je super in zelo hvalevredno, da obstaja. In potem obloženi s promocijskimi zloženkami odkorakajo naprej v svoj dan, nato pa čez čas plaho potrkajo še na vrata svetovalnega središča.

    Očitno je, da nas prav tisti, ki bi nas najbolj potrebovali (manj izobraženi, socialno ogroženi ali kako drugače depriviligirani), najtežje najdejo ali najmanj radi pridejo po nasvet. Prijaznost, spoštljivost in dostopnost, obogatene s strokovnostjo, so lastnosti in tiste naše vrednote, ki rušijo zidove do oseb, ki pojmov kot so učenje, izobraževanje, usposabljanje ne marajo ali se jih celo bojijo. Zato se moramo še zlasti pri našem terenskem in promocijskem delu svetovalci obdati prav z njimi.

    Tudi letošnje izkušnje s terena na Dnevih slovenskih svetovalnih središč kažejo, da so naši pristopi informiranja in svetovanja izven institucij učinkoviti. Besede oseb, ki smo jih srečevali pa poudarjajo še eno realnost, na katero svetovalci sicer že dalj časa opozarjamo. Brez sofinanciranih možnosti za izobraževanje, usposabljanje, opravaljanje NPK in različne oblike vseživljenjskega učenja, vsa naša prizadevanja in spodbude za vključitev padejo v vodo, saj si ranljive ciljne skupine, ki predstavljajo našo osrednjo skrb, izobraževalnih stroškov ne morejo privoščiti. Tako se znajdejo v začaranem krogu, ko jim nekvalificiranost otežuje dostop do zaposlitve, finančna zagata, v kateri so se znašli, pa jim onemogoča, da bi kvalifikacijo pridobili. 

     

  • Käyttäjän Alojz Sraka kuva

    Zaposleni ali samozaposleni udeleženci svetovanja v Svetovalnem središču Murska Sobota so pred gospodarsko krizo predstavljali   polovico vseh naših   strank. V zadnjih dveh treh letih ugotavljamo, da  se je njihov delež zmanjšal. Ocenjujemo, da je razlog za  to zmanjšanje poleg gospodarske  krize  in ogroženosti zaposlitve in delovnih mest, tudi pomanjkanje finančnih in drugih vzpodbud iz okolja  in tudi iz podjetij.  Razvoja  podjetij in njihovega obstoja ter prodornosti na trgu si ne moremo predstavljati brez razvoja in pridobivanja novih znanj za vse zaposlene, še posebej pa za tiste, ki imajo največ srednjo strokovno izobrazbo. Pričakujemo, da bo v perspektivi 2014 - 2020 eno od pomembnih  področij dela  svetovalcev v izobraževanju odraslih,  prav delo s in v podjetjih. To še posebej velja za mala in srednje velika podjetja, ki običajno nimajo zaposlenih sodelavcev, ki bi se ukvarjali z razvojem sodelavcev (HRM).

    Dosedanje izkušnje pri delu s podjetji (Projekta  UVNPZ - Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenih znanj  in Svetovanje za odrasle 2015), so več kot pozitivne. 

    Seveda pa priti v podjetje ni lahko, saj je potrebno najprej prepričati vodilne oziroma odgovorne ljudi, ki pričakujejo tudi konkretne rezultate - najprej za podjetje in šele nato za zaposlene.  Vsekakor pa vodilne lahko prepričamo z kompetencami svetovalca, orodji, ki jih imamo že razvita v okviru prej omenjenih projektov, nadalje s poznavanjem možnosti učenja in izobraževanja na področju, ki ga podjetje pokriva. Pomembno je, da znamo podjetjem prisluhniti in nato v dialogu z njimi iskati prednosti in koristi za podjetje, zaposlene in nenazadnje tudi za svetovalno središče.  Pomembne so tudi naše reference kot središča in kot svetovalca na področju dela s podjetji. Če pa teh izkušenj in referenc (še) nimamo, pa je pomembno, da si upamo stopiti v podjetje in se damo pozitivno presenetiti.

     

       Alojz Sraka 

  • Käyttäjän Andreja Dobrovoljc kuva

    Skupni dogodki vseh svetovalnih središč so gotovo zelo učinkovita oblika promocije svetovalne dejavnosti. Vsakoletni dnevi slovenskih svetovalnih središč se tradicionalno izpeljujejo tretji ali četrti teden septembra, pred vpisom odraslih v različne izobraževalne programe.

    Namen dogodkov je informiranje in promocija možnosti vpisa odraslih v formalne in neformalne izobraževalne programe in predstavitev svetovalne podpore odraslim v središčih ISIO. Z različnimi dogodki, kot so brezplačne delavnice, predstavitve v nakupovalnih centrih, javnih mesti, bi izobraževanje in učenje radi približali vsem odraslim, še posebej pa tistim, ki se manj pogosto vključujejo v izobraževanje ali sami niti ne iščejo poti do različnih možnosti izobraževanja: manj izobraženi, starejši, dalj časa brezposelni odrasli, socialno izključeni, odrasli z različnimi oviranostmi, priseljenci…

    Prav v tem času: od 23. do 25. septembra 2015 potekajo že enajsti Dnevi slovenskih svetovalnih središč, na katerih bodo središča organizirala preko 80 različnih brezplačnih dogodkov.