chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE - Electronic Platform for Adult Learning in Europe

Blog

Dobre in slabe plati transnacionalnih projektov

27/02/2017
by DUSANA FINDEISEN
Language: SL

V transnacionalnih projektih ni vse med in mleko, zato premišljeno in previdno pri izbiri partnerjev! V teh časih, ko negativnim pojavom mediji, dajejo preveliko pozornost, ko nas že zjutraj zaobjame kopica negativnih poročil o tem in onem, na kar seveda nimamo vpliva in nas nakopičeno negativno dela nepomagane, nemočne, slabo razpoložene, v teh časih bi veljalo ne omenjati težav, do katerih lahko pride med partnerji  v transnacionalnih projektih. Pa ne kar vseh po vrsti! V petnajstih letih in več vključenosti v transnacionalne projekte se je za Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje vse dobro izteklo. Projekti dajejo možnost vstopa v raznotera okolja, ni vam treba ostati v ozkem akademskem, ali katerem drugem okolju. Prinašajo veliko novega znanja, celo trdno prijateljstvo, čustvene vezi, predvsem pa veliko novih sodelavcev, na katere se je moč nasloniti, ko iščemo podatke, ko želimo izpeljati to ali ono raziskavo, kar nekaj pravih somišljenikov, ki imajo komplementarno znanje, predvsem pa podobne vrednote, načela, etične principe, ki jim sledijo. Projekti omogočajo mreženje, ki sloni na komunikaciji, na tem, da ostanemo svoji, pa vendar razvijemo novo, bolj evropsko identiteto.

 

Pa vendar, kot pravim v naslovu, v transnacionalnih, evropskih projektih vendarle ni vse med in mleko in opozoriti velja tako na dobro kot slabo! Družba se fragmetira, individualizira, se spoprijema  s kopico sprememb, na površje prihaja tudi brezvestnost nekaterih na hitro obogatelih lastnikov izobraževalnih podjetij, ki poskušajo iz izobraževalnih storitev iztisniti dobiček. Ne držijo se dogovorov,  porabijo evropska sredstva, ki bi jih morali nakazati partnerjem - kar imenujejo force majeure- ne vedo, kako bi prišli iz spirale prezadolženosti… in razvili so mentaliteto kockarjev. Projektnih predlogov ne pišejo sami, to zanje storijo agencije, zato se z njimi ne istovetijo, uvajalni sestanki se odvijejo pozno, več mesecev po začetku projekta itd. Ker formalni vodja projekta nima znanja, se drugi partnerji organizirajo med seboj, kajti zavedajo se, da je projekt treba izpeljati.  Pomagajo drug drugemu, mentorirajo drug drugega, kar morebiti niti ni tako slabo. Tisti, ki poznamo dinamiko majhnih skupin, dobro vemo, da če formalni vodja odpove, se pojavijo v skupini neformalni vodje! Vendar, bodite  previdni, koga povabite v partnerstvo! Naj bodo to preverjeni strokovnjaki in ljudje, dobro je če poznate njihove osebnostne lastnosti, kulturne posebnosti, naj bodo to preverjene ustanove, takšne, s katerimi ste že sodelovali, nove partnerje pa poiščite skupaj, znova ob pomoči mreženja. Če je nekoč bilo najpomembneje, česa se boste lahko od koga naučili, zdaj postaja prav tako pomembno, da veste, da bodo vsi udeleženi v projektu izpeljali svoje dolžnosti dobro in pravočasno, vsebinsko in finančno.

 

 

 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn