chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE

Electronic Platform for Adult Learning in Europe

 
 

Blog

Challenges of Guidance in Modern Adult Education

25/09/2015
by Ajda Turk
Language: EN
Document available also in: SL FI

Guidance in adult education takes on various forms. It can be developed and implemented as a completely independent activity, aiming to provide guidance support to adults in all phases of the education process, prior to participation, during the education process and afterwards. In the recent fifteen years we used this approach to develop fourteen regional guidance centres for adult education, guidance centres (Svetovalna središča za izobraževanje odraslih – ISIO).

Guidance can be implemented as a part of the education process where the teacher/educator assumes the role of the counsellor and mentor, who guides adults on their learning path and helps them achieve concrete education/learning objectives. It can be dedicated to attainment of learning objectives in specific forms of education; e.g. counselling in Centres for independent learning – The Centre for Autonomous Learning (Središča za samostojno učenje; SSU) and Knowledge Exchanges The Learning Exchange (Borze znanja).

/en/file/isio-1jpgisio-1.jpg

The key aim of all forms of guidance in adult education is to help adults to participate in the lifelong learning process and to maximise their effectiveness in the process.

Since we recorded a decrease in the number of adults between 25 and 64 years of age participating in adult education (in 2010 16.2% of all adults participated in adult education; in 2011 the percentage decreased to 15.9, in 2012 to 13.8% and in 2013 to 12.4%; source: Eurostat), the challenge for all adult educators remains how to communicate and counsel on the possibilities for adult education to those, who are less active in learning/education or whose access to education and learning is more difficult, and are less motivated for learning.

Research shows that the participation is lower among less-educated adults, adults with secondary education of less than 3 years and persons above the age of 50, and esp. among the unemployed, older employees and adults with different barriers, immigrants and others. Experience in Slovenia and other European countries show that adults less active in education can be easier reached if information and guidance on possibilities for adult education are provided in different ways and at different locations, possible as close as possible to their place of work or residence. These are the so-called "outreach" approaches and approaches outside the "main" institutions. In professional literature the most commonly referenced definitions are those, written by Veronica McGivney, who defines four possible models:

  1. Satellite model: foundation of smaller branches of major centres in smaller local communities;
  2. Peripatetic model: provision of guidance in different education environments, such as day-care centres, homes for the elderly, local community centres, hospitals, prisons etc.);
  3. Detached outreach model: establishing contact with people outside institutions (e.g. in the street, shopping malls, restaurants etc.);
  4. Domiciliary outreach model: visiting of people at their home. 

/en/file/isio-2jpgisio-2.jpg

The fact that approaches to dissemination of information and guidance outside institutions can be effective has been also confirmed by experience of several guidance centres, which developed various approaches:

  1. Dislocation (Satellite model): represents a form of guidance which is provided once a week (in the morning or/and afternoon) at specific institutions of different type and always at the same location (other education institutions, libraries, social work centres, municipal premises etc.).
  2. Mobile guidance (Peripatetic model): is provided occasionally, on request, outside of the office of the guidance body (within organisations dedicated to specific groups of adults, e.g. occupational activity centres/organisations for adults with mental and/or health developmental issues, employment offices, communities of Roma people, at the workplace, in prison etc.).
  3. Days of Slovenian Guidance Centres (Detached outreach model) is an annual activity of three days' duration, primarily dedicated to dissemination of information and promotional activities outside the area of the registered office of the guidance centre and its branches, where counsellors and stalls are located in the street, shopping mall, library etc.;
  4. Counsellors attending local community events (Detached outreach model): the counsellor attends specific traditional, popular and typical events in the local community, which is attended by a large number of people.
  5. Info points (elements of the Detached outreach model): their main aim is to provide people with information on the possibilities for guidance and education, usually by disseminating printed materials. Info points can be permanent or temporary, while they are equipped with information materials. Occasionally, counsellors are also present. Info spots can be set up at various locations, from public premises to different organisations where there is a high frequency of people (healthcare centres, social work centres, bibliobus etc.).

According to counsellors the most effective approaches are those, when the counsellor goes among people and provides information in person. What about your experience? How do you reach adults with your guidance? Which approaches are the most effective? Which do you think are the main challenges of guidance in adult education up to 2020?

/en/file/isio-3jpgisio-3.jpg

 

 

Tanja Vilič Klenovšek (tanja.vilic.klenovsek@acs.si), Slovenian Institute for Adult Education 


Tanja Vilič Klenovšek works at the Slovenian Institute for Adult Education as the head of Guidance and Evaluation Unit. She is engaged in the development of guidance in adult education for over 20 years, while she focuses on challenges of development of new approaches in guidance and in-service training of counsellors in adult education. She is convinced that professional approach and quality of the counsellor's work are two key elements of the guidance process.  

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn
Refresh comments Enable auto refresh

Displaying 1 - 5 of 5
  • Lea Zlodej's picture

    Mobilno svetovalno službo smo izvajali na sedežu šestih organizacij, ki na različne načine skrbijo za kakovostnejše življenje ranljivih ciljnih skupin. Za uspešno delovanje mobilne svetovalne službe je pomembno dobro sodelovanje z vodji organizacij ter uporabnost in aktualnost informacij in vsebin za svetovance. Ker se pripadniki ranljivih ciljnih skupin zaradi osebnostnih težav ali drugih prikrajšanosti premalo ali sploh ne vključujejo v vseživljenjsko učenje je zelo pomembno, da poznamo njihove ovire in tudi priložnosti za njihovo dejavnejšo vključitev v razne oblike izobraževanja, da prilagodimo vsebine in metode svetovanja njihovim potrebam ter da jih na ustrezen način motiviramo za vključevanje v vseživljenjsko izobraževanje. Prednost je, da se dejavnost informiranja in svetovanja dogaja v njihovih prostorih, v njim znanem okolju. Naše izkušnje z mobilno svetovalno službo in tudi izkušnje uporabnikov so zelo pozitivne, saj nas uporabniki sprejmejo kot neodvisne, neinstitucionalne zunanje sodelavce, ki jim lahko tudi marsikaj zaupajo, svetovalci pa se s srečanj vračamo bogatejši za  nova spoznanja, saj širimo lastna obzorja, ki so dragocena izkušnja za poklicne kompetence. S stalnimi stiki z vodji organizacij krepimo partnersko mrežo, zaznamo njihove potrebe in se nanje odzivamo.

  • Tina Strnad's picture

    Svetovalno središče Novo mesto  letos obeležuje že 15. obletnico svojega delovanja.

    RIC Novo mesto je bil aktivno vključen v ekspertno skupino za razvoj projekta ISIO (Informativne in svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih) že od samih začetkov, torej od idejnih zametkov projekta v letu 2000 pod okriljem Andragoškega centra Slovenije.

    Model informativno svetovalne dejavnosti v upravni enoti Novo mesto, kot temeljno izhodišče dejavnosti, je bil uradno potrjen v juliju 2001, slavnostna otvoritev našega središča pa v jeseni 2001. Svetovalno središče Novo mesto je postalo tako v mreži ISIO eno izmed 14 svetovalnih središč za izobraževanje odraslih v Sloveniji, ki delujejo regionalno.

    V letu 2005 se je z dopolnitvami modela dejavnost širila z tudi v druge kraje v regiji ob podpori naših partnerjev, t. i. delo na dislokacijah (Trebnje, Žužemberk, Ribnica, Kočevje, Metlika, Šentjerneju), s pomočjo mobilne dislokacije pa smo vseskozi pokrivali tudi druge kraje v regiji, kjer smo zaznali potrebe.

     

    Od samega začetka delovanja pa do danes se je na naše središče obrnilo že več kot 20.000 odraslih, za katere smo opravili več kot 30.000 individualnih svetovalnih storitev. Poleg tega  smo izvedli tudi več kot 630 skupinskih predstavitev o možnostih učenja v regiji ter delavnic za krepitev kompetence učenje učenja ter pridobivanja veščin iskanja zaposlitve, v katerih je bilo vključenih več kot 6.000 odraslih.

    Več kot polovico strank je izvedelo za našo dejavnost preko partnerjev Svetovalnega središča ter preko medijev in s promocijskimi dogodki. Vse večji pomen v zadnjem času pa pridobiva tudi neformalna socialna mreža. Število udeležencev in število storitev se je iz leta v leto povečevalo, kar kaže tudi na vse večjo prepoznavnost Svetovalnega središča v regiji. Stranke se vračajo v svetovalno središče po pomoč, kar kaže na zadovoljstvo strank z našim delom ter na zaupno in prijetno okolje v svetovalnem središču.

    Pri vsebini so prevladovale svetovalne storitve, povezane s formalnim izobraževanjem, z neformalnimi oblikami izobraževanja za delo, poklic in osebnih razvoj, vprašanja o opravljanju različnih izpitov, o financiranju izobraževanja, o možnostih zaposlitve, razvoja kariere idr.

    Večina strank našega središča so stranke, ki potrebujejo največ podpore in spodbude, t. i. ranljive ciljne skupine, ki so hkrati tudi prednostne ciljne skupine v naši regiji: dolgotrajno brezposelni, ženske, osebe s posebnimi potrebami, priseljenci, osipniki, Romi, osebe na prestajanju zaporne kazni in priporniki, manj izobraženi, starejši zaposleni …  

    O dosežkih naših strank ter posredno o pomenu središča pa pričajo tudi naše stranke, dobitniki priznanj ACS za izjemne učne dosežke, kot sta Jože Pirh in Pavle Novak.

     

    Razvoj dejavnosti in skrb za kakovost

    V našem središču že 13 leto vlagamo tudi v razvoj dejavnosti in razvoj kakovosti v skladu z Modelom presojanja in razvijanja kakovosti v svetovalnih središčih, ki se je začel vpeljevati v središča v letu 2009 z namenom, da se dejavnost »nekoč« akreditira. Na skrbi za razvoj področja in strokovnost dela svetovalk kaže tudi 48 prispevkov svetovalk na strokovnih srečanjih ter 11 strokovnih posvetov, organiziranih na pobudo Svetovalnega središča Novo mesto.

     

    V središču smo vseskozi razvijali tudi nove pristope, med drugimi smo razvili:

    • mobilno svetovalno službo za Rome po »outreach« pristopu in aktivnosti izvajali v romskih naseljih;

    • regijski festival zaTE, kot največji izobraževalno-zaposlitveni dogodek v regiji, ki smo ga vpeljali v letu 2011 v soorganizaciji z Zavodom RS za zaposlovanje, OS Novo mesto, z namenom ponuditi predvsem brezposelnim v regiji aktualne informacije o trgu dela, stike z delodajalci ter znanja in veščine, ki jih za to potrebujejo;

    • v letu 2011 smo uvedli tudi prostovoljno delo v svetovalno delo in s pomočjo naših 4 prostovoljk še dodatno obogatili naše aktivnosti;

    • v središča vpeljali tudi ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenih znanj (preko projekta UVNPZ, ki je tekel vzporedno) ter s tem posameznikom omogočili, da njihovo skrito znanje postane vidno.

     

    Svetovalno središče Novo mesto kot regijsko središče in naša partnerska mreža

    Svetovalno središče je tudi v vlogi povezovalnega člena različnih ponudnikov izobraževalnih in svetovalnih storitev za odrasle v lokalnem okolju. Na ta način skrbi za razvoj partnerskega omrežja, in sicer z namenom zagotavljanja celostnih in kakovostnih storitev ter načrtovanje in vrednotenje svetovalne dejavnosti v lokalnem okolju v mreži tako strokovnih kot strateških partnerjev, tj. organizacij za izobraževanje odraslih, ter organizacij, ki delujejo na področju razvoja človeških virov ter oblikovalci politik. V 15 letih smo izvedli več kot 40 sej partnerjev. Na tem mestu se zahvaljujemo tudi vsem našim partnerjem za dolgoletno partnersko sodelovanje, skupno soočanje z izzivi ter omogočanje uspehov tistim, ki to najbolj potrebujejo.

    15 letna praksa, razvoj dejavnosti ter trud za kakovost v svetovanju priča o naših dosežkih in uspehih ranljivih ciljnih skupin, zatorej zaključujem z mislijo, da so ISIO središča nujno potrebna, še posebno zato, ker se na področju izobraževanja in učenja odraslih v zadnjih letih tudi v Sloveniji povečuje povpraševanje po različnih vsebinah in oblikah izobraževanja in učenja. Ponudba postaja vse celovitejša, hkrati pa postajajo vse bolj zapletene tudi situacije, v katerih se znajdejo odrasli in za katere potrebujejo novo znanje, spretnosti, kompetence. Prav zato je Svetovalno središče Novo mesto ena od temeljnih podpornih dejavnosti, saj odraslim prebivalcem celotne regije zagotavlja brezplačen dostop do informacij in znanja in s tem prispeva k večji vključenosti in uspešnosti odraslih v vseživljenjskem učenju.

  • Erika Švara's picture

    Delo, ki ga svetovalni delavci izvajamo izven sedeža središč ISIO, bodisi na dislokacijah, na različnih promocijskih dogodkih, informativnih ali izobraževalnih delavnicah, v obliki svetovanja na delovnem mestu ali s stojnicami znanja na različnih javnih mestih, nam vedno znova dokazujejo, da smo mi tisti, ki moramo stopiti naprej in ponuditi roko osebam, ki jim naša svetovalna podpora lahko pomeni odskočno desko za razvoj karierno - izobraževalne poti.

    Vedno znova me namreč preseneti presenečenje posameznikov, ko po ogledu naše stojnice ali pogovoru s svetovalcem, ki dejavnost promovira, povedo, da res niso vedeli, da tovrstna oblika podpore sploh obstaja in da je super in zelo hvalevredno, da obstaja. In potem obloženi s promocijskimi zloženkami odkorakajo naprej v svoj dan, nato pa čez čas plaho potrkajo še na vrata svetovalnega središča.

    Očitno je, da nas prav tisti, ki bi nas najbolj potrebovali (manj izobraženi, socialno ogroženi ali kako drugače depriviligirani), najtežje najdejo ali najmanj radi pridejo po nasvet. Prijaznost, spoštljivost in dostopnost, obogatene s strokovnostjo, so lastnosti in tiste naše vrednote, ki rušijo zidove do oseb, ki pojmov kot so učenje, izobraževanje, usposabljanje ne marajo ali se jih celo bojijo. Zato se moramo še zlasti pri našem terenskem in promocijskem delu svetovalci obdati prav z njimi.

    Tudi letošnje izkušnje s terena na Dnevih slovenskih svetovalnih središč kažejo, da so naši pristopi informiranja in svetovanja izven institucij učinkoviti. Besede oseb, ki smo jih srečevali pa poudarjajo še eno realnost, na katero svetovalci sicer že dalj časa opozarjamo. Brez sofinanciranih možnosti za izobraževanje, usposabljanje, opravaljanje NPK in različne oblike vseživljenjskega učenja, vsa naša prizadevanja in spodbude za vključitev padejo v vodo, saj si ranljive ciljne skupine, ki predstavljajo našo osrednjo skrb, izobraževalnih stroškov ne morejo privoščiti. Tako se znajdejo v začaranem krogu, ko jim nekvalificiranost otežuje dostop do zaposlitve, finančna zagata, v kateri so se znašli, pa jim onemogoča, da bi kvalifikacijo pridobili. 

     

  • Alojz Sraka's picture

    Zaposleni ali samozaposleni udeleženci svetovanja v Svetovalnem središču Murska Sobota so pred gospodarsko krizo predstavljali   polovico vseh naših   strank. V zadnjih dveh treh letih ugotavljamo, da  se je njihov delež zmanjšal. Ocenjujemo, da je razlog za  to zmanjšanje poleg gospodarske  krize  in ogroženosti zaposlitve in delovnih mest, tudi pomanjkanje finančnih in drugih vzpodbud iz okolja  in tudi iz podjetij.  Razvoja  podjetij in njihovega obstoja ter prodornosti na trgu si ne moremo predstavljati brez razvoja in pridobivanja novih znanj za vse zaposlene, še posebej pa za tiste, ki imajo največ srednjo strokovno izobrazbo. Pričakujemo, da bo v perspektivi 2014 - 2020 eno od pomembnih  področij dela  svetovalcev v izobraževanju odraslih,  prav delo s in v podjetjih. To še posebej velja za mala in srednje velika podjetja, ki običajno nimajo zaposlenih sodelavcev, ki bi se ukvarjali z razvojem sodelavcev (HRM).

    Dosedanje izkušnje pri delu s podjetji (Projekta  UVNPZ - Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenih znanj  in Svetovanje za odrasle 2015), so več kot pozitivne. 

    Seveda pa priti v podjetje ni lahko, saj je potrebno najprej prepričati vodilne oziroma odgovorne ljudi, ki pričakujejo tudi konkretne rezultate - najprej za podjetje in šele nato za zaposlene.  Vsekakor pa vodilne lahko prepričamo z kompetencami svetovalca, orodji, ki jih imamo že razvita v okviru prej omenjenih projektov, nadalje s poznavanjem možnosti učenja in izobraževanja na področju, ki ga podjetje pokriva. Pomembno je, da znamo podjetjem prisluhniti in nato v dialogu z njimi iskati prednosti in koristi za podjetje, zaposlene in nenazadnje tudi za svetovalno središče.  Pomembne so tudi naše reference kot središča in kot svetovalca na področju dela s podjetji. Če pa teh izkušenj in referenc (še) nimamo, pa je pomembno, da si upamo stopiti v podjetje in se damo pozitivno presenetiti.

     

       Alojz Sraka 

  • Andreja Dobrovoljc's picture

    Skupni dogodki vseh svetovalnih središč so gotovo zelo učinkovita oblika promocije svetovalne dejavnosti. Vsakoletni dnevi slovenskih svetovalnih središč se tradicionalno izpeljujejo tretji ali četrti teden septembra, pred vpisom odraslih v različne izobraževalne programe.

    Namen dogodkov je informiranje in promocija možnosti vpisa odraslih v formalne in neformalne izobraževalne programe in predstavitev svetovalne podpore odraslim v središčih ISIO. Z različnimi dogodki, kot so brezplačne delavnice, predstavitve v nakupovalnih centrih, javnih mesti, bi izobraževanje in učenje radi približali vsem odraslim, še posebej pa tistim, ki se manj pogosto vključujejo v izobraževanje ali sami niti ne iščejo poti do različnih možnosti izobraževanja: manj izobraženi, starejši, dalj časa brezposelni odrasli, socialno izključeni, odrasli z različnimi oviranostmi, priseljenci…

    Prav v tem času: od 23. do 25. septembra 2015 potekajo že enajsti Dnevi slovenskih svetovalnih središč, na katerih bodo središča organizirala preko 80 različnih brezplačnih dogodkov.