chevron-down chevron-left chevron-right chevron-up home circle comment double-caret-left double-caret-right like like2 twitter epale-arrow-up text-bubble cloud stop caret-down caret-up caret-left caret-right file-text

EPALE - Електронна платформа за учене на възрастни в Европа

Блог

Prilagoditi se moramo drug drugemu

14/09/2015
от Ajda Turk
Език: SL

Pod vplivom zdajšnjih razprav o migrantih na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) snujemo nov izobraževalni program, s katerim naj bi povečali občutljivost za vprašanja pribežnikov in nas samih, oblikovali iniciativno skupino in pomagali, da se pribežniki namestijo v izpraznjene hiše slovenskih vasi in pričnejo obdelovati zemljo. Vsekakor vprašanje pribežnikov ni le vprašanje evropskih držav in njihovih političnih odločitev, je tudi vprašanje vseh nas.

/bg/file/delofoto-jureerzen-delojpegdelo_foto-jure_erzen-delo.jpeg

Foto: Jure Eržen / Delo

V nadaljevanju predstavljamo utemeljitev programa. Vsebine naj bi pokrile različne vidike kulture in civilizacije Sredozemlja (sociologijo Sredozemlja, umetnost, književnost, znanost, navade, norme) in prebivalstvena vprašanje,  psihologijo pribežništva, islam versus islamizem, pravne vidike pribežništva, politično genezo zdajšnjih migrantskih tokov ipd.).

 

Povedali so mi, da v Evropi ne streljajo na ljudi – Utemeljitev Programa za razumevanje kulture pribežnikov iz Sirije, Libije in drugih držav Sredozemlja

Priseljevanje v neko družbo zmeraj pomeni odseljevanje iz druge. Razumeti moramo obe. S pribežniki živimo, bomo živeli dlje, kot si morda mislimo. Poznati jih moramo, se ob njih bogatiti. Temu je namenjen ta izobraževalni program.

Ljudstvo zagotavlja tujcem zatočišče, če so bili pregnani iz svoje dežele, če jim je bila tam kratena svoboda”, pravi člen 20. francoske ustave iz leta 1793. S tem besedilom se prične oblikovati sodobni koncept azila. Toda pisec koncepta opozori na nujo, da se išče kompromis med abstraktno opredelitvijo pravice do azila, omejeno darežljivostjo države ter ohranjanjem nacionalne identitete. Od tod izhajajo današnja nasprotja in dvomi države in državljanov glede prosilcev za azil. Teh je veliko. Prihajajo v množicah, največkrat iz revnih držav. Predložiti morajo dokaze, da so bili mučeni in preganjani, kar je največkrat težko ali nemogoče storiti, kar jih znova potisne v preživete travme. Ali je prav, da države nadaljujejo s politiko dvojne morale, politiko močno omejene naklonjenosti in človečnosti, ponižujočega dvoma v tujce? Ali lahko govorimo o človekovih pravicah tako, da ob tem slabimo demokracijo?

Vse do leta 2000 je Mortaza živel v Kabulu dokler ni prišel v Pakistan. Vse se je zlomilo tistega dne, ko je postavil na noge spletno podjetje, dejavnost, ki jo islamski režim prepoveduje. Za Moratzo se takrat prične dolgo tavanje med Kanado, Nemčijo in Francijo, preko Kurdskih gora, Egejskega morja, Jadranskega morja, Alp. S kamionom, ladjo, peš, z vlakom. V delu z naslovom “Povedali so mi, da v Evropi ne streljajo na ljudi” pripoveduje o svoji prelomni izkušnji izgnanstva; velika preizkušnja zanj, začudenost, očaranost, presenečenost, otopelost, naivnost ob spopadu s stvarnostjo družbe sprejemnice, katere jezik, navade, pravila, ki jih polagamo usvaja, so zanj povsem tuja.

Če vidite, kakšno podobnost med Mortazovo pripovedjo in pribežniki, ki danes prihajajo k nam, potem veste, da moramo spoznati njihovo, deželo, kulturo, religijo, njihove občutke. Zato ta izobraževalni program Slovenske UTŽO. Prilagoditi se moramo drug drugemu.

Dušana Findeisen, Slovenska UTŽO


Dr. Dušana Findeisen je strokovna izvedenka za področje dejavne starosti, medgeneracijskega sodelovanja, prostovoljstva in izobraževanja starejših. Leta 1984 je skupaj s prof. dr. Ano Krajnc ustanovila Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, kjer razvija in raziskuje izobraževanje starejših – njegov pomen za starejše in družbo. 

Share on Facebook Share on Twitter Epale SoundCloud Share on LinkedIn